Narava
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 16 glasov Ocenite to novico!
EPA|Morja okoli Antarktike veljajo za ena biotsko najbolj raznovrstnih na svetu,
Morja okoli Antarktike veljajo za ena biotsko najbolj raznovrstnih na svetu. Foto: EPA
Razpoka v ledu
Ledena plošča Larsen C na Antarktiki je konec leta 2016 začela kazati znake razpadanja. Manjša razpoka iz leta 2010 je zrasla vse do 150 kilometrov dolžine, 10 metrov širine, kar je vidno na tej fotografiji, globoka pa je bila več sto metrov. In to še ni vse ... Foto: Nasa/John Sonntag
EPA|Če bi antarktični naravni rezervat zares ustanovili, bi bilo na tem območju prepovedano ribariti ali kakor koli drugače gospodarsko izkoriščati tamkajšnje naravne vire.
Če bi antarktični naravni rezervat zares ustanovili, bi bilo na tem območju prepovedano ribariti ali kakor koli drugače gospodarsko izkoriščati tamkajšnje naravne vire. Foto: EPA

Dodaj v

Kako ohraniti Antarktiko? Prvi korak: ustanoviti največji naravni rezervat.

Izjemen pomen krilov za prehrano sesalcev, ptičev, rib ...
21. februar 2018 ob 12:40
London,Auckland - MMC RTV SLO

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je sredi februarja začela kampanjo za vzpostavitev največjega naravnega rezervata na svetu, in sicer na Antarktiki. S tem bi tako zaščitili tam živeče ogrožene živalske vrste kot ublažili posledice podnebnih sprememb.

Gre za ogromno območje, ki meri okoli 1,8 milijona kvadratnih kilometrov, njegovo zaščito oz. uvrstitev med naravne rezervate pa je najprej predlagala Evropska unija, pri organizaciji Greenpeace pa so se lotili posebne javnomnenjske kampanje, s katero bi o nujnosti vzpostavitve zaščitenega območja prepričali čim več držav. Oktobra bo namreč potekala mednarodna konferenca o prihodnosti Antarktike, ki jo organizira Komisija za ohranitev antarktičnega morskega življa in katere ključni cilj bo ravno ustanovitev naravnega rezervata.

Za zaščito krilov in posledično pingvinov
Ta naj bi se, sodeč po predlogu, raztezal okoli Weddlovega morja oz. antarktičnega polotoka, po površini pa bi, kot omenjeno, zajemal skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov. Če bi antarktični naravni rezervat zares ustanovili, bi bilo na tem območju prepovedano ribariti ali kakor koli drugače gospodarsko izkoriščati tamkajšnje naravne vire. Ključna je sicer prepoved ribarjenja rakov, vrste kril, ki jih množično lovijo ravno na Antarktiki in jih nato uporabljajo za prehrano rib v ribogojnicah. V naravi so namreč bistvena hrana pingvinov in morskih levov, ki zaradi čezmernega izlova vse pogosteje stradajo.

Nedavna študija ameriške vladne znanstvene odprave na Antarktiko je tako pokazala, da bi lahko število pingvinov do konca stoletja upadlo za skoraj tretjino - in to zgolj zaradi zmanjšanja števila omenjenih planktonskih rakcev. Njihova populacija se namreč drastično zmanjšuje tudi zaradi segrevanja ozračja (oz. morja), v študiji, objavljeni pred nekaj dnevi, navaja njen soavtor in vodja odprave George Watters.

"Nujno, da vse vlade stopijo skupaj"
Direktor Greenpeaceove kampanje Will McCallum verjame, da bo akcija uspešna in da bo ustanovitev rezervata podprlo čim več držav. "Naslednjih nekaj let je ključnih, ko gre za prihodnost naših oceanov, zato je nujno, da vse vlade stopijo skupaj in ukrepajo tako, kot je za te neverjetne ekosisteme nujno," je dejal in dodal, da so že pred leti, ko so podoben, a manjši rezervat ustanovili na območju Rossovega morja, dokazali, da je tovrstno sodelovanje vlad mogoče.

"Zdaj pa želimo narediti korak dlje in vzpostaviti največje zaščiteno območje, s čimer želimo pokazati svetu, da to ni le možno, ampak v resnici neizogibno, če hočemo zaščititi oceanski živelj in omejiti najhujše posledice podnebnih sprememb," je še opozoril McCallum in dodal, da bo ključno prepričati največje igralce v omenjeni industriji (Norveško, Kitajsko, Južno Korejo in Rusijo): "Svetovni voditelji ne bi smeli dovoliti, da divji oceanski svet izkorišča peščica podjetij. V 80. letih je mednarodno gibanje zaščitilo zemljo na Antarktiki, zdaj pa moramo na podoben način zaščititi še njena morja."

Raziskave pod ledeno goro Larsen C
Morja okoli Antarktike veljajo za ena biotsko najbolj raznovrstnih na svetu, številne njihove skrivnosti znanstveniki zaradi nedostopnosti območja šele odkrivajo - ravno te dni se je tja odpravila skupina britanskih raziskovalcev, ki želi preučiti organizme, ki so se več kot 120.000 let skrivali pod ledeno ploskvijo, imenovano Larsen C. Ta okoli 6000 kvadratnih kilometrov velika ledena gora se je namreč julija odlomila od zahodne Antarktike in razkrila, da se je pod njo vsa ta tisočletja skrivalo življenje.

Raziskovalci ga zdaj želijo čim hitreje doseči, preden se zaradi izpostavljenosti svetlobi spremeni oz. mutira. "Gre za izjemno priložnost, da preučimo morsko življenje in njegov odziv na hitre, drastične spremembe okolja. Pomembno je, da pridemo tja pravočasno, še pred svetlobo, zaradi katere se bodo tam razvile druge vrste," je pomen hitrega "obiska" plošče za Guardian pojasnila članica odprave Katrin Linse.

Ohraniti krile pomeni ohraniti druge ribe, sesalce, ptiče, pa tudi ljudi
Vse izsledke bodo predstavljali na že omenjeni konferenci oktobra. Julian Gutt z nemškega inštituta Alfred Wegener, ki deluje v okviru Helmholtzevega centra za polarne in morske raziskave, poudarja, da trenutek za vzpostavitev enotnega zaščitenega območja na Antarktiki ne bi mogel biti primernejši. "To bo pripomoglo k zaščiti tega neverjetnega ekosistema in k ohranjanju biotske raznovrstnosti, pa tudi razširilo boj proti podnebnim spremembam," je prepričan. Znanstveniki namreč domnevajo, da bi že zaščita življa v vodah okoli Antarktike, predvsem krilov, lahko pomembno vplivala na biotsko raznolikost drugod po svetu, saj bi s tem ohranili večjo populacijo drugih vrst rib v svetovnih oceanih in tako vplivali na (zadostno) prehrano ljudi.

Profesor ohranjanja morske biodiverzitete z univerze York Callum Roberts je za Guardian poudaril tudi pomen, ki bi ga imel takšen rezervat na same podnebne spremembe - Antarktika namreč "vpija" ogljikov dioksid in ga skladišči v usedlinah globoko pod gladino. "Antarktika je iz več vidikov izjemno pomembno območje," je še poudaril.

T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
Homer.
# 21.02.2018 ob 14:24
@mandan
jaz že vem odgovore, vendar to je prepovedana tema, je TABU za današnjo uradno znanost
------------------
Ugibam......
Nezemljani imajo svojo bazo in velik zmrzovalnik?
ginza
# 21.02.2018 ob 14:59
@mandan

Največji kontinent je Azija. Antarktika je šele 5. po velikosti.

Antarktika NI neraziskana. Morda najmanj raziskana (morda, ne vem), ampak raziskana vsekakor je in veliko se ve o njej.

Pozimi večina zapusti kontinent, ne pa vsi, ostane jih cca 1000 od 5000ih. Antarktika ima torej stalno človeško prisotnost in permanentne raziskovalne postaje različnih držav.

Amundsen je šel na Antarktiko 1911, ni je obplul, ampak je naredil ekspedicijo v notranjost in se je točki j.pola približal na 200 m.
Je pa pred tem l.1903-6, kamor pade tudi tvoja letnica 1905, obplul ARKTIČNE otoke (to so tisti na severnem tečaju).

Tudi življa je kar nekaj: pingvini, tjuljni in več kot 350 vrst morskih organizmov, 1150 vrst gljiv, 100 vrst mahu, bakterije, več 700 vrst alg in celo 3 vrste rož.

LOL A je tako težko wikipedio odpret?
lemur
# 21.02.2018 ob 14:24
ne poznate dejstva o Antarktiki, o razmerah za življenje na južnem delu zemlje, ki je največji na svetu.. ja , največji

To "dejstvo" o največjem kontinentu se verjetno da podkrepit z dokazi? Zakrivljanje informacij praviš? Odkod ti potem informacija o -100 stopinjah? Da ne začnem o "življu" in Amundsenu...
GorskiVodnik
# 21.02.2018 ob 16:39
Ne čudite se @mandanu, to so običajne flatardske pravljice. Zemlja je ravna plošča, Arktika s severnim tečajem je v sredini, Antarktika jo pa obdaja okoli in okoli. Južnega pola ni, je samo rob plošče. In klima je tako mrzla, da tam nihče ne preživi, kar pa je dobro, ker tako na more nihče pasti z roba Zemlje.
ishgilliath
# 21.02.2018 ob 16:11
NO, da ne govorimo o mrazu tam dol. Žal ni nobenega življa, seveda so pingvini, vendar le ti so dosti višje od spodnjega poldnevnika, kjer temperature še omogočajo življenje in seveda tud rastlinje.


Hahaha, umiram... Spodnjega poldnevnika? Kaj sploh naj bi to bilo? Poldnevniki so navidezne izolinije s katerimi označujemo geografsko dolžino, tako da so čisto vsi poldnevniki "zgornji in spodnji", ker povezujejo severni in južni pol... Naslednjič, ko ti marsovci raazkrivajo neka besna razodetja jih prosi še, da ti razložijo razliko med vzporedniki in poldnevniki, will ya?
antartide
# 21.02.2018 ob 14:19
Za začetek takoj prepovedati masovni turizem. Te ogromne križarke so zlo za vse oceane in morja.
Love_tigBitties
# 21.02.2018 ob 16:24
Le od kje osebki tipa mandan crpajo "znanje"? Da mandan cel svet je zarota, vesolje ne obstaja, Zemlja je ravna, hitro se skrij v svojo luknjo v gozdu. Podpiram zascito Antarktike.
gozdar1
# 21.02.2018 ob 16:30
Še vedno se iščejo tiste ladje, ki preprečujejo dostop do celine in čeprav gre za "prepovedano" celino, turistične agencije ponujajo izlete na južni pol. Ravnozemeljci bi pa že lahko zbrali tiste $ in preverili kako je s tem in potem naredili youtube poročilo.
HOR
# 22.02.2018 ob 14:57
"...Ključna je sicer prepoved ribarjenja rakov, vrste kril, ki jih množično lovijo ravno na Antarktiki in jih nato uporabljajo za prehrano rib v ribogojnicah. V naravi so namreč bistvena hrana pingvinov in morskih levov, ki zaradi čezmernega izlova vse pogosteje stradajo...."


Prepoved ribarjenja rakov vrste kril ni niti pod razno ključna (!) saj ulov antarktičnega krila (Euphausia superba) ne dosega niti desetink % populacije in se meri v stotinkah % oziroma v številkah, ki so manše od 0,000... deleža populacije populacije, ki znaša ca 500 milijonov ton in gre pri naslavljanju komercialnega ulova, kot krivca za zmanjšano populacijo krilov za čisto zavajanje bodisi zaradi popolne nestrokovnosti ali namernega manipuliranja...!
Manjšanje populacije arktičnih krilov je zabeleženo že na začetku prejšnjega stoletja in se ni popravilo oziroma je po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja še dodatno zelo upadlo, čeprav so sinji kiti, ki so za svojo prehrano zaužili enormno maso teh krilov v šestdesetih letih 20. stoletja skoraj izumrli
...
Masa krilov (ocena 190 milijonov ton), ki so jo letno zaužili sinji kiti je presegala dvakratnik sedanjega človeškega morskega ulova rib, katerih populacija zato upada, medtem, ko je bill enormen ulov antarrktičnih krilov s strani sinjih kitov trajnosten in na dolgi rok ni zmanjšal populacije antarktični krilov (kakor ji sicer tudi sedaj ne minoren komercialni ulov z do ca 0,2 milijona ton)...
Iz podatkov je razvidno tudi, da populacija pingvinov zadnjih 25 let narašča, nekateri morski levi pa so ogroženi izključno za posledicami prevelikega ulova, enako, kot tjulnji zaradi katerega si, kljub sedanjim prepovedim ulova težko opomorejo, če sploh, enako velja za sinje (modre - Balaenoptera musculus) kite, ki se hranijo skoraj izključno s krili ob Antarktiki in so zelo ogrožena vrsta katere število je sedaj precej manjše in več, kot zdesetkano, kot pred časom preden se je začel človeški lov (ca pol milijona primerkov...) in šteje sedaj le ca med 10000 in 25000 primerkov, v šesdesetih letih pa je, pred prepovedjo ulova ostalo le ca, kritičnih, 350 primerkov...
Skratka kritično število nekaterih morski levov in tjulnjev ni posledica klimatskih sprememb ( antarktični tjulnji, ki se hranijo s krili pa so daleč največja in najmanj ogrožena, oziroma neogrožena populacija med tjulnji...) pač pa le prekomernega ulova, pingvinov na Antarktiki pa je zadnjih 25 itak vedno in precej več in ne manj....
Sinjii kiti pa v zgornjem članku sploh niso omenjeni čeprav je velika verjetnost, da je zmanjšanje števila arktični krilov možna direktna posledica drastičnega zmanjšanja teh, do ca 180 (običajno ca 150-160) ton težkih in najvećjih (morskih) sesalcev... (čeprav na prvi pogled nelogično kontradiktorna, saj se sinji kiti v veliki meri hranijo z antarktičnimi krili in so jih v času svoje največje številčosti letno zaužili mase krilov, ki presegajo maso sedanjega človeškega letnega morskega ulova ...). Obstaja namreč povezava in verjetnost, da so sinji kiti z izločki svoje prebave vzdrževali primerno populacijo arktičnih krilov...
Kjučni oziroma odločilni vpliv klimatskega dogajanja na upadanje populacije (antarktičnih) krilov pa je do nadaljnjega tudi le hipoteza in ne znanstveno dokazano dejstvo...

S takim pomankljivim in zavajajočim populistično klima alarmistično tendencioznim enostranskim pristopom, kot je razviden iz vsebine zgornjega članka pa se ne naslavljajo pravi problemi in se seveda posledično ne izvajajo prave rešitve...!
KRILI na Antarktiki
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kril
PINGVINI na Antarktiki
http://dailycaller.com/2014/07/17/global-penguin-population-booms-despite-global-warming-fears/
MORSKI LEVI in TJULNJI
http://factsanddetails.com/world/cat53/sub342/item2201.html
SINJI KITI
https://en.wikipedia.org/wiki/Blue_whale
Binder Dandet
# 22.02.2018 ob 09:18
@mandan:
"temperature se pozimi (ko imamo mi poletje) spustijo dkrepko izpod -100°C (vsaj tam kjer so izmerili), pozimi na Antarktiki človek skoraj ne more preživeti, zelo težko, večinoma pozimi vsi zapustijo ozemlje "

Najnižja izmerjena temperatura je res na Antarktiki, ampak je izpod 100 samo če gledaš absolutne cifre.:)

-89,2c
https://en.wikipedia.org/wiki/Lowest_tem
perature_recorded_on_Earth
velenjcan
# 21.02.2018 ob 18:25
Eden od ukrepov: japonskim ladjam prepovedati približevanje na manj kot 1000 km. Kiti nam bi bili hvaležni.

Levičarji imajo najrajši megljenje.
Ampak niso vsi levičarji Ljubljančani. Na tem portalu so v večini gruntarji, ki zamegljujejo.
DXM
# 24.02.2018 ob 22:43
A res? Kaj pa Grenlandija, ki si jo lasti Danska? Kaj zdaj? Kar prepovedati vse nad arktičnim krogom? Kar dajte ja. Človeštvo bo iztrebljeno, žal se ne znamo nič zmenit, in gospodarit z planetom. Armagedon, kot že 5x do sedaj.
geni7us
# 23.02.2018 ob 19:16
https://act.greenpeace.org/page/18447/pe
tition/1?ghde
Povezava, da date glas peticiji za antarktični ocean.
Juhu
# 23.02.2018 ob 08:56
Naslednja destinacija Boruta Antarktika.
HOR
# 21.02.2018 ob 23:53
Torej ugibanja o segrevanju in človeškem vplivu, kot vzrokih za sedanje "upadanje" populacije pingvinov na Antarktiki so čista klima alarmistična nebuloza saj se ne Antarktika, niti njen polotok vsaj zadnjih 20 let ne segrevata, temperature pa niso višje, kot pred ca tisoč leti ali celo par sstoletji, niti se omembe vredno se segreva morje tam okoli, ki se mestoma celo ohlaja, morski in celinski led pa narašča...
Skupna populacija pingvinov na Antarktiki že ca 25 let narašča
-Adelijski pingvini - čez 50% ocenjenega porasta parov, ki se parijo v zadnjih 25 letih...
-Cesarski pingvin - od ca 35 do 75% porasta parov, ki se parijo v zadnjih 25 letih...

Padec populacije Adeliskega pingvina, ki je zaznan na Antarktičnem polotoku pa je več, kot kompenziran s porastom na vzhodu Antarktike, kjer je velik porast ledu in, kar skupaj daje zelo povečano populacijo pingvinov

http://dailycaller.com/2014/07/17/global-penguin-population-booms-despite-global-warming-fears/
Temperature Antarktike in njenega polotoka (vključno na mestu odlomitve ledene gmote Larsen C, kar je star naravni pojav) upadajo led pa skupno narašća
LINK ali
https://www.sciencedirect.com/science/ar
ticle/pii/S0048969716327152
LINK
https://www.sciencedaily.com/releases/20
15/10/151030220523.htm
LINK
http://www.thegwpf.com/content/uploads/2
017/03/Antarctica-UAH-1979-2016.jpg
LINK
http://earth-chronicles.com/wp-content/uploads/2017/06/2.jpg
LINK
http://climate-skeptic.typepad.com/.a/6a00e54eeb9dc1883
40105361226f2970c-pi
LINK (GISS)
http://notrickszone.com/wp-content/uploads/2015/07/Larsen-Ice-Shelf1.jpg
LINK
http://notrickszone.com/wp-content/uploads/2016/10/Holocene-Cooling-Antarctica-f-SH-Sea-Ice-Extent-Jones16-copy.jpg
LINK
http://dailycaller.com/2017/11/21/study-before-warming-a-bit-antarctica-underwent-1900-years-of-cooling/

Skratka trditev o trendu segrevanja Antarktike ne temelji na podatkih, oziroma jim nasprotuje, enako velja za ogroženost pingvinov.
Gre le za popolnoma nepotrjene hipoteze, ki se za medijsko klima alarmistično manipulacijo ponujajo tako rekoč, kot (psevdoznanstveno) dejstvo.
Ob tem je seveda potrebno ločiti znanstvene izsledke in dokaze ter mnenja in njihovo objektivno podajanje (ločiti med dokazom in indicom oziroma možnostjo in hipotezo,...) od večinoma neustreznih medijskih klima alarmistično zavajajoče naravnanih predstavitev (manipulacij), ki niso tuje niti kar solidnemu številu profesionalcev iz tega področja...
Tu se pa malo zakomplicira...

itd...
Skippy
# 21.02.2018 ob 16:58
Tam brišejo vse pametne komentarje, puščajo pa komentarje kot so od @mandan.

Levičarji imajo najrajši megljenje.
HOR
# 21.02.2018 ob 14:57
Bojim pa se, da je za "eko" klima alarmistične puritance posredovanje okrog Antarktike že prepozno saj se na subantartičnem otočku Marion (Otoki princa Edvarda) pingvini dajejo dol z tjulnji...
(-ziher so krive klimatske spermembe press...; LOL)
Tjulnji spolno občujejo z pingvini... ali copy paste v iskalnik
www.bbc.com/earth/story/20141117-why-seals-have-sex-with-penguins
butara86
# 21.02.2018 ob 14:44
zakaj mora bit tam tako mrzlo?
HOR
# 21.02.2018 ob 14:43
"...trenutek za vzpostavitev enotnega zaščitenega območja na Antarktiki ne bi mogel biti primernejši. "To bo pripomoglo k zaščiti tega neverjetnega ekosistema in k ohranjanju biotske raznovrstnosti, pa tudi razširilo boj proti podnebnim spremembam,..."

...
Naravna zaščitna območja so seveda koristna in še kako potrebna predvsem za ohranitev zaščito biotske raznolikosti in naravnih vrst pred prekomernim ulovom pa tudi drugimi človeškimi vplivi.

Vendar je Antarktika ena izmed površin Zemlje in edini kontinent, kjer se trend segrevanja ne dogaja (se ne segreva), enako pa ne upada masa ledu na Antarktiki tako, da boj proti podnembnim sprememban ali ublažitev podnebnih sprememb na in preko Antarktike nima podlage vsaj dokler ne bi kdo na tem le v raziskovalne namene poseljenem področju planiral ogromnih industrijskih kompleksov ali večmiljonskih urbanih področij,ki bi lahko vplivala na klimo, kar pa zaenkrat ni opcija civilizacije v tem stoletju...

Kar se tiče arktičnih rakov vrste kril pa sedaj ni mogoče govoriti o kakršnikoli ogroženosti te populcaije zaradi ulova saj je masa arktičnih krilov ca 500 milijonov ton (navajajo pa se tudi številke od ca125 milijonov do 6 milijard ton...), letni komercijalni ulov pa znaša ca 0,1 milijona ton ( 0,02%...!) in tako posledično tudi ne o pomanjkanju te hrane za kakršnokoli vrsto vključno pingvine in morske leve, da bi lahko zaradi tovrstnega komercijalnega ulova "stradali"...

Zgodbe o upadanju populacije pingvinov na Antarktiki zaradi upadanja rakcev zaradi segrevanja Antarktike ali morja ob Antarktiki so še hujši fake news ekvivalent zgodbam o upadanju števila belih severnih medvedov na Arktiki saj se za razliko od Arktike Antarktika ne segreva, morje okrog Antarktike pa izkazuje bolj akademsko sibmolično segrevanje z ca 0,02 st C (kar je tudi ca v oviru napak meritev..) od 1950, ponekod pa se celo ohlaja...
Torej podobno kakor število belih severnih medvedov tako, tud število pingvinov v času globalnega segrevanja ne upada pač pa precej narašča...
Tako se tudi ledena gora Larsen C ni odlomila od Antarktike zaradi segrevanja (ker ga tam ni ) ali človeških vplivov (ker jih tam ni) ampak zaradi notranjih procesov lastnih ledu v tej masi, kakor so ugotovili eksperti za ta pojav...
Hladne vode pa po zakonitostih fizike zadržujejo več CO2 kakor tople. Ker pa je v morju 50 x več CO2 kakor v zraku, človeški prispevek v CO2 v zraku pa je ca 4% ( v morju pa torej 50 x manj...!) je človeški prispevek CO2 v morje zelo majhen (ca 0,08%), morja pa še naprej solidno alkalna in nikakor ne ne kisla...

Mnogo bolj, kot akcije z zavarovanimi območji na Abtarktiki so NUJNO potrebne akcije z velikimi zavarovanimi območji tropskih gozdov in območij kjer živijo res močno grožene živalske vrste in domači staroselci vrste homo sapiens (da zavarovanja vojnih območij niti ne omenim...)...!


Greenpeace...!?

(osnove za moje navedbe so znanstveni podatki...)
komsomolec
# 21.02.2018 ob 14:54
Fake ekoligija. da se Rusiji prepreči napredek.
mandan
# 21.02.2018 ob 13:56
vidi se da tisti ki pišete o Antarktiki nimate pojma o čem pišete...

žal..
ne poznate dejstva o Antarktiki, o razmerah za življenje na južnem delu zemlje, ki je največji na svetu.. ja , največji

to je vse posledica zakrivljanja pravih informacij o razmerah na tem delu sveta.

naštel jih bom samo nekaj, da si zaenkrat zapomnite in sami ugotavljate naprej.

Antarktika je največji kontinet na Zemlji in tudi najbolj neraziskan
zakaj, zato ker so razmere za življenje nemogoče

temperature se pozimi (ko imamo mi poletje) spustijo dkrepko izpod -100°C (vsaj tam kjer so izmerili), pozimi na Antarktiki človek skoraj ne more preživeti, zelo težko, večinoma pozimi vsi zapustijo ozemlje ..

NIhče, ponavljam NIHČE, nem more iti na Antarktiko brez vednosti držav, ki so sklenile mednarodni akt-sporazum o izvajanju vseh aktivnosti v določenem delu poldnevnika do same Antarktike, saj jih lahko zajamejo države, ki so sklenile ta sporazum (ZDA, Kanada, Čile, Rusija, Avstralija, Anglija in še nekaj ostalih)..
prevod sporazuma je celo preveden v SLO jezik, se ga dobi na netu.

NO, da ne govorimo o mrazu tam dol. Žal ni nobenega življa, seveda so pingvini, vendar le ti so dosti višje od spodnjega poldnevnika, kjer temperature še omogočajo življenje in seveda tud rastlinje.

kot zanimivost navajam še eno poslastico.

Prvi ki je obplul južni pol je bil Norvežan Amundsen, okol leta 1905 in je potreboval tri leta, 3 leta da ga je obplul..

Hallo, 3 leta, si predstavljate , normalno bi bilo kak mesec ne pa tri leta.

Torej, glede na vse dezinformacije vprašam, kolikšen je ta Južni tečaj???

ugotovite sami.

zakaj je na južnem tečaju nenehno mraz in led, zima traja od marca do septembra, ki nikoli ne izgine...
ugotovite sami.

jaz že vem odgovore, vendar to je prepovedana tema, je TABU za današnjo uradno znanost
Kazalo