Narava
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 3 glasov Ocenite to novico!
false
Lastniki, ki redno gospodarijo s svojim gozdom, hitro odreagirajo na odločbe o sanitarnem poseku, drugače pa je z lastniki, ki že prej niso gospodarili z gozdovi, ali tam, kjer je več solastnikov. Foto: BoBo

Dodaj v

Podlubniki napadajo smreke tudi v gorah

Letos manj napadov, toda nihče ne ve, kaj bo povzročila vročina
1. avgust 2017 ob 15:13,
zadnji poseg: 1. avgust 2017 ob 15:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na območnih enotah zavoda za gozdove Kranj, Postojna in Tolmin letos zaznavajo nekoliko manj napada podlubnikov, ga pa ponekod opažajo na novo, zato se bojijo posledic vročine.

Vodja kranjske območne enote Janez Logar je pojasnil, da je letošnji napad podlubnikov do konca julija za 4,5 odstotka manjši od lanskega in da so do zdaj označili 74.012 kubičnih metrov okuženega lesa.

Revirni gozdarji pa opažajo razlike predvsem glede na lego smrek. Trend povečevanja zaznavajo na višjih nadmorskih višinah, in sicer predvsem v območju Preddvora, Kokre, Jezerskega, pa tudi Železnikov. Podlubniki so se pojavili celo nad 1600 metri nadmorske višine.

Pri tem gre za lokacije, kjer so gozdovi težje dostopni, spravilo lesa pa morajo lastniki opraviti z žičnico ali celo urediti gozdno prometnico, kar podaljšuje čas sanacije. Logar upa, da je bil na njihovem območju lani dosežen vrh rasti podlubnikov, vendar težko napoveduje za naprej, saj je letošnje poletje vroče in nihče ne ve, koliko generacij podlubnikov se bo še razvilo do konca jeseni.

Lastniki, ki redno gospodarijo s svojim gozdom, hitro odreagirajo na odločbe o sanitarnem poseku, drugače pa je z lastniki, ki že prej niso gospodarili z gozdovi, ali tam, kjer je več solastnikov.

Manjši sanitarni poseg na Notranjskem
Na Postojnskem so do zdaj za sanitarni posek zaradi podlubnika označili 74.000 kubičnih metrov lesa, kar je 35 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, je pojasnil vodja območne enote Anton Smrekar. Podlubnik se pri njih širi tudi na območja pri 1100 metrih nadmorske višine. Največ podlubnikov opažajo na območju Postojnske kotline za obrobjem proti Hrušici in na Cerkniškem območju z obrobji.

Po treh letih intenzivnega dela z lastniki je po Smrekarjevem mnenju stanje letos precej boljše kot v preteklih letih, saj se odzivnost lastnikov izboljšuje. "Še vedno pa se najdejo lastniki, ki se ne odzovejo in moramo potem poseči po drugih ukrepih," je dejal in priznal je, da se stanje še ne umirja, da pa se izboljšuje tudi odkup in da je sanacija vse hitrejša.

Smrekar je tudi opozoril, da so velik problem lubadarja toplotni udari. "Če bi bila to normalna poletja kot pred desetletji, bi bila njegova moč bistveno manjša in bi se gradacija hitreje zmanjševala. Ogromno je odvisno od teh toplotnih valov, saj ima to velik vpliv na hitrost razvoja lubadarjev in tudi na stanje smreke. Ta je izredno oslabljena, izsušena, njeni obrambni mehanizmi so zmanjšani ali jih sploh ni, zato ima lubadar večjo moč," je dodal in priznal, da lahko ob nadpovprečno toplih obdobjih ponovno pride do povečanega razvoja lubadarja.

Manj podlubnikov tudi na Tolminskem, vendar …
Zoran Zavrtanik
, vodja odseka za varstvo gozdov na območni enoti Tolmin, je poudaril, da se stanje glede na številke umirja, saj so letos označili za 10 odstotkov manj smrek za sanitarni posek po podlubniku. Vendar je tudi opozoril, da je prehitro reči, da se stanje umirja, saj lahko vročinski valovi povzročijo pravo "eskalacijo podlubnikov".

Na Tolminskem je veliko terenov, kjer je posek vezan na žičnice, za kar pa je težje dobiti izvajalce. Nasploh si želijo več izvajalcev, saj bi bilo marsikje po Zavrtanikovem mnenju stanje urejeno prej.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
Pinta999
# 01.08.2017 ob 16:04
Kot prebivalec Podlubnika ostro zavračam lažne navedbe o napadih. #fakenews
zozozo
# 01.08.2017 ob 17:01
Še prevod za entomološko nepismene novinarje in lektorje: Podlubnik ni sinonim za lubadarja. Podlubniki so večja skupina žuželk, ki obsega ličarje, lesarje in lubadarje. Največko škodo, takšno da je zaradi njih treba sekati drevesa, delajo lubadarji. Zato pa gozdarji, ki jih citirate, tudi v tem članku, govorijo o lubadarjih, ne pa o podlubnikih nasplošno.
Kobalt
# 01.08.2017 ob 16:19
@Pinta999

Hehe, meni je od nekdaj smešno ko neznalci govorijo o Podlubniku v množini in z malo začetnico.

Za ostale, ki ne poznate "interne" fore: Podlubnik je west-side Škofje Loke.
kristjanj
# 01.08.2017 ob 16:03
itak da je na postojnskem in ponekod drugod zaznati upadanje podlubnikov glede na prejšnje leto, saj tam ni več kaj dosti smrek. tako da je to malo zavajajoče.
zozozo
# 01.08.2017 ob 16:57
Ali trenutno gozdovi trpijo kakšno večjo škodo zaradi lesarjev in ličarjev, ali še vedno lektorji na RTV mislijo, da je "podlubnik" nekako lepši izraz za lubadarja?
skoviik
# 02.08.2017 ob 06:42
Lluka - žled in njegova sanacija. Kamenje je zato, ker so po žledu popolnoma ves les spravili ven iz gozda.
Ja, smreka marsikje v Sloveniji nima kaj delat in pritoževanje čez lubadarje je enako kot če bi se lastnik husky-a pritoževal nad toplimi poletji in kako da njegov pes trpi
levak
# 01.08.2017 ob 21:17
Na hitro sem prebral, da Podobniki nekaj napadajo :-)
HOR
# 01.08.2017 ob 19:52
"...Tehnološki sanaciji bo sledila biološka obnova, ki je lahko naravna ali umetna. Diaci je privrženec naravne obnove, saj ga je vedno presenetilo, kako hitro se gozd obnavlja sam. Uničene površine do pol hektarja bo narava ozelenila sama, pri večjih pa je nujno dobro razmisliti, kako pogozdovati.
V preteklosti so največ pogozdovali s smreko, ki pa po predstojnikovem mnenju ni najbolj primerno drevo za slovenske razmere, saj ima raje hladnejše podnebje. Naravno bi bilo smreke pri nas med sedem in osem odstotkov, zaradi pogozdovanja pa zdaj pokriva štirikrat več površin. Sestavlja tretjino slovenskih gozdov. Od 15. do sredine 19. stoletja, v času tako imenovane male ledene dobe, je bilo podnebje za smreko idealno, od takrat pa je vedno topleje in smreka se umika proti severu. Gozdarji so to opažali že v 30. letih prejšnjega stoletja, veliko prej, kot so sploh razmišljali o podnebnih spremembah.
Nasprotno pa toplejše podnebje ugaja bukvi, ki se širi. Zato Diaci misli, da pogozdovanje s smreko, predvsem v nižinah, za obnovo po letošnjem žledu ni posebno smiselno. Umetna biološka sanacija, torej pogozdovanje, je tudi finančno zelo zahtevna, saj stane hektar na novo zasajenega gozda - odvisno od vrste dreves in zaščite pred divjadjo - od 3000 do 5000 evrov.
Pri obnovi bo treba računati še na nekaj. V slovenskih gozdovih je po Diacijevih besedah veliko preveč divjadi, predvsem srnjadi in jelenjadi, zato živali pojedo veliko mladega rastja. Zaradi tega se nekatere vrste, predvsem jelka, skoraj ne morejo več naravno obnavljati. Smreka bi bila torej lahko predkultura za druge drevesne vrste, saj je divjad ne objeda; tako je cenejša zaščita za druge vrste kot na primer zaščita z mrežami.
(Komentar k navedbam Lučke K. Bogataj v spodjem članku pa je da vročine in štiri suše v enem desetletju niso nobena zgodovinska posebnost, ki bi jo lahko zaradi "redkosti" pojava kar zaradi tega zdaj kar naenkrat pripisali "učinku" tople grede...)
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/nad-hitrostjo-obnove-gozda-bomo-preseneceni.html

Verjetno spodnje velja tudi za večji umetni obseg prisotnosti smreke in iglavcev v gozdu, kot je to naravno normalno...:

"...Po njegovem mnenju se neustrezno zamišljeni nasadi tujih drevesnih vrst lahko pogosto izrodijo in degenerirajo ter s časom postanejo žrtev različnih škodljivcev in bolezni..."
"...poudarja, da je vsaka vrsta v svojem naravnem okolju šla skozi več tisočletni selekcijski proces in da uspeva na specifičnem rastišču, ki ga opredeljujejo določeni ekološki pogoji (npr. geološko-pedološke in klimatske razmere, reliefnidejavniki, medsebojni odnosi v rastlinski združbi itd.). S prenosom v novo okolje se te razmere lahko bistveno spremenijo, zato lahko rastlina na to različno odreagira.
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.bioportal.si/neobiota/CRP-Neobiota%20Slovenije%20Zbornik%205%20goz
d.pdf
Radoveden
# 01.08.2017 ob 17:21
K smo gozdarju rekli naj še par brin naokoli označi za posek, da bo ziher, je bilo ne in ne. Zdaj, ko je pa po njih lubadar spet usekal, ja, zdaj bodo pa ok za posek. Presneta buka gozdarska.

Da ne rečem, da ga je potrebno klicat. Medtem ko nekje čakajo na lastnike gozdov, nekje čakamo na gozdarje s spreji.
Lluka
# 01.08.2017 ob 20:57
Hja. to pa zelo verjamem....da na Postojnskem opažajo manj podlubnika............ SAM JE TUDI POMANJANJE SMREK. Tko da nima kaj dosti več "napadati". Malce poglejte google map...karto..pa primerjajte satelitske posnetke Postojne in okolice... letos ali pa nekaj let nazaj. Pa bote videli da je letos videti samo KAMENJE.
u qratz
# 02.08.2017 ob 06:18
podlubniki so prebivalci podlubnika..lubadarji mogoče ??
Kobalt
# 01.08.2017 ob 21:29

Lluka je napisal(-a)

Malce poglejte google map...karto..pa primerjajte satelitske posnetke Postojne in okolice... letos ali pa nekaj let nazaj. Pa bote videli da je letos videti samo KAMENJE.


Kje pa se nahaja ta arhiv satelitskih posnetkov google maps-a?
tocco
# 01.08.2017 ob 19:23
Mali piscek kaj????? A si ze slisal za pojem: naravni sovražnik
HOR
# 01.08.2017 ob 19:07
lubád -i ž (ȃ) nar. lubje: odstraniti lubad; poškodovana lubad
lubádar -ja m (ȃ) hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa
lubádarka -e ž (ȃ) gozd. drevo, v katerem so lubadarji: posekati lubadarke / izdelati več tisoč lubadark hlodov iz takih dreves ♪
mali_piscek
# 01.08.2017 ob 16:53
Bakterije in mrčes bodo premagali homo sapiensa, kar sprijaznite se. Zato ker imajo hitrejši razmnoževalni cikel.
sig550sniper
# 01.08.2017 ob 15:43
naravna selekcija
luckyss
# 01.08.2017 ob 15:28
Podlubniki napadajo smreke tudi v gorah

Upam da ne tudi nad gozdno mejo...
Bo spet deset člankov, ki bodo v podporo nesposobni državi na tem področju ?!
Kazalo