Okolje
Neurje s točo je poškodovalo številne zgradbe v Črnomlju. Foto: BoBo
ZBIRANJE SREDSTEV ZA PRIZADETE V UJMI:
 Fizične in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo "UJMA 2018" nakažejo na tekoči račun Rdečega križa Slovenije pri SKB banki št. SI56 0310 0111 1122 296 s sklicem 00 96875 in kodo namena CHAR. Pomagati je mogoče tudi s poslanim kratkim sporočilom sms na številko 1919 v omrežjih operaterjev Telekom Slovenije, A1, Telemach in T2. Ključna beseda UJMA pomeni donacijo v višini enega evra, ključna beseda UJMA5 pa donacijo v višini pet evrov, so sporočili iz Rdečega križa Slovenije.
.
Sredstva zbirajo tudi pri Slovenski karitas: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, TRR (NLB): SI56 0214 0001 5556 761, Sklic: SI00 201, Namen: NEURJE 2018
.
In gasilci: Gasilska zveza Črnomelj: TRR št. SI56 0243 0001 8399 492, sklic: 00 8-6-2018.

Nemoten pouk v Črnomlju, v vrtcu Čardak le nekaj več kot tretjina otrok

Odpravljanje posledic petkovega neurja s točo
11. junij 2018 ob 11:23,
zadnji poseg: 11. junij 2018 ob 16:30
Črnomelj - MMC RTV SLO, STA

Starši so v ponedeljek v črnomaljski vrtec Čardak, ki je bil v neurju s točo močno poškodovan, poslali le nekaj manj kot 50 od 130 otrok, ki so jih tam začasno razporedili v novi del objekta, telovadnico in zbornico.

V vrtcu Čardak so povedali, da so se prilagodili stanju, glede delovanja od toče precej manj poškodovanega otroškega vrtca Loka pa dodali, da je tudi tam v vrtec danes prišlo manj otrok in da tamkajšnje delo poteka normalno.

Petkova toča je tudi poškodovala streho največje črnomaljske Osnovne šole Loka s približno 530 učenci. V šoli so povedali, da so se začasno prilagodili stanju in da tamkajšnji pouk danes poteka normalno. Nadomestni prostor so dobili v sosednji srednji šoli, in sicer v učilnicah zaradi mature že prostih zadnjih letnikov.

Zavarovalnica Triglav bo po neurju s točo, ki se je pretekli teden razbesnelo nad vzhodnim delom države, v Črnomlju postavila mobilno cenilno enoto. Namenjena je za ogled in cenitev avtomobilskih škod v primeru množičnih škodnih dogodkov. Za obisk omenjene mobilne poslovalnice čim prej pokličite dežurni brezplačni številki 080 555 555 ali 080 2864.


Zavarovalnica Sava je aktivirala vse razpoložljive sodelavce in dodatne cenilce iz preostalih organizacijskih enot. Kjer je mogoče, so že začeli popisovati škodo.


Podobno so okrepljene ekipe na teren konec tedna poslali tudi v zavarovalnici Adriatic Slovenica.

.

Po petkovem neurju s točo, ki je najhuje prizadela občino Črnomelj, sicer po besedah županje Mojce Čemas Stjepanovič nadaljujejo odstranjevanje posledic in ocenjujejo škodo. Škoda v vsej črnomaljski občini naj bi po njenih prvih, grobih in nepopolnih ocenah dosegla tri milijone evrov. Za torek pa je sklicala izredno sejo črnomaljskih svetnikov.

Dodala je še, da občina sama stroškov sanacije ne bo zmogla in da med drugim računajo na državno pomoč.

Grobe ocene škode pričakujejo v naslednjih dneh
Prvih ocen škod iz petkovega neurja še ni, kaže pa, da bo ta zelo visoka, so navedli pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. Pri zavarovalnici Triglav načrtujejo, da bodo prve ocene znane v prihodnjih dneh, pri zavarovalnici Sava jih pričakujejo do konca tedna.

V vseh zavarovalnicah so opozorili, da ljudje lahko škodo prijavijo v poslovalnici, prek spleta, telefona ali svojega zavarovalnega zastopnika. Poudarili so še, da s prijavo škode ni treba hiteti. Zavarovalnice škode iz naravnih nesreč obravnavajo prednostno.

VIDEO
Obnova po neurju
VIDEO
Od kod bo prišel denar za obnovo po neurju?
VIDEO
Sanacija po neurju je v polnem teku
VIDEO
Odpravljanje posledic petkovega neurja
G. C., Sa. J.
Prijavi napako
Komentarji
cairns
# 11.06.2018 ob 13:36
Petkova toča je tudi poškodovala streho največje črnomaljske Osnovne šole Loka s približno 530 učenci.

Po Sloveniji naj ljudje in pa tudi država razmislijo o novi pred točo in vetrom varni strehi. Prav smešno je videti kako ob, za Primorce, rahlem vetru letijo po zraku strehe. Še posebej se to pozna na šolah, vrtcih in drugih objektih v državni lasti. Prekrivanje s tanko pločevino na moralčke 8X10 ali še manj je veliko dražje kot stane solidna opečnata ali betonska kritina na grede 14X16. To pa zato ker je potrebno plehec zamenjati ob vsakem močnejšem vetrčku. Težka solidna kritina pa zdrži vse.Od toče do močnega vetra. Seveda je potrebno tudi opečnato ali betinsko kritino pritrditi.
rezator
# 11.06.2018 ob 14:34
cairns to si pa brcnil v temo.
V kraju Kanižarica in Svibnik ni zdražala niti ena streha. Zdržala je samo plehnata streha. Vse ostale vrste kritine je razbilo za šalo. Tudi našo hišo. Razbilo je tudi novogradnje, ki so jih prekrili pred nekaj meseci z novo opeko znanih in priznanih proizvajalcev.

Zdržala je samo pločevina. Ki je sicer zvita, zdržala pa je.

Krovec je povedal, da ni je strehe, ki bi zdržala takšno točo (razn plehnate). ČE še ne veš, to je bila toča kakor pomaranče (premera 10 cm).
Bivši uporabnik
# 11.06.2018 ob 13:58
Težka solidna kritina pa zdrži vse.Od toče do močnega vetra.

očitno nisi videl dogajanja čez vikend. pokale so ravne težke kritine. jasno se zvije tudi pločevina, lukenj pa ni. po drugi strani pa ob vetrovih leti pločevina po zraku (videno na sosednjem bloku v lj). bodi zdej pameten, vijačenje gor ali dol.
astro
# 11.06.2018 ob 12:52
Dame in gospodje,
napišite vsaj UJMA5 na 1919, če se ne zmore več.

Lp iz Bele krajine
Alen Ford
# 11.06.2018 ob 15:35
Zmagal bi tisti proizvajalec, ki bi zastonj zamenjal svoje poškodovane strešnike. V bistvu bi bila to zanj zelo poceni učinkovita reklama. Verjamem, da bi bil v enem letu krepko v plusu.
Micesar
# 11.06.2018 ob 14:58
V vasi v sosednji občini Semič, ki je še dobila „delček“ kamnov iz neba, je poškodovana vsaka streha... od betonca do zemljaka in salonita. Štiri popolnoma nove strehe različnih proizvajalcev in „visoke kvalitete“ so imele razbite strešnike. Naša creatonov bobrovec profil ima razbitih cca 10%. Od tega je 80% okrušenih dvajset pa totalno uničenih. Težko je bit pameten.
jankoP
# 11.06.2018 ob 13:50
Drzava naj raje razmisli o tecajih branja za odrasle, ker tu ni slo za noben veter, ampak toco velikostu teniske zogice. Ki je razbijala nove stresnike, stresna okna itd. Ne pa veter.
vipmit
# 11.06.2018 ob 13:45
@cairns
+1
Mirko Tipka
# 13.06.2018 ob 15:00
Nemoten pouk v Črnomlju, v vrtcu Čardak le nekaj več kot tretjina otrok

Otroci iz vrtca pomagajo obnavljati sosesko, zato jih ni v vrtec...
aaa
# 12.06.2018 ob 12:35
@carins
Ne govori neumnosti. Že zdrava pamet ti kaže, da so poškodbe pri udarcih trdnih predmeteov večje na krhkih materjalih, kot na prožnih. Z malo večjim kamnom brez problema razbiješ vsak strešni cigl, medtem ko pleha ne boš preluknjal niti slučajno.
galoper
# 12.06.2018 ob 08:50
Zakaj problem z denarjem in popravili, če so objekti zavarovani. Spet medijsko preusmerjanje pozornosti in možnost drugih poslov?
amigo
# 12.06.2018 ob 06:12
Mogoče bi vseeno bilo dobro ponovno razmisliti o obrambi pred točo. Avstrijci jo izvajajo in rezultati naj bi bili dobri,
Bivši uporabnik
# 11.06.2018 ob 23:08
cairns, ravno po primrskem letijo plehnate strehe iz šol (čeprav vem, kaj hočerš povedat glede sidranja, napuščev ipd). glede toče pa ti iz prve roke ponovim, kar sem povedal prej: razbiti so bili težki strešniki, pokalo je vse od betona, do gline. tisti s plehom v takšni in drugačni obliki so imeli le to srečo, da jim ni toliko zamočilo, ker ni bilo direktnih lukenj, je pa itak stolčeno vse (obrobe, žlebovi in jasno kritina sama, ki bo verjetno tudi samo še za menjavo). na avtomobilih je stolklo oz zdemoliralo stebričke ipd, torej najmočnejše dele karoserije.
gospod iskreni
# 11.06.2018 ob 15:59
Predvsem TOndach se ni izkazal
cairns
# 11.06.2018 ob 22:48
rezator
cairns to si pa brcnil v temo.
V kraju Kanižarica in Svibnik ni zdražala niti ena streha.


Niti ne. Dobra streha je kombinacija strešnikov in ostrešja oz.kaj je pod njimi. Po slikah vidim da je je toča razbila ravne opečnate strešnike ki so samo položeni na letve. Nobenih desk, nobene paroprustne folije ki tudi zadrži vodo, nobene betonske plošče. Pločevinaste strehe pa so letele po zraku ker so pritrjene ne premalo močne moralčke. Te strehe pa so največkrat na šolah in vrtcih.
Kako se dela streha vedo Primorci. Sicer pa je toča takšne velikosti izredno redka in se mogoče ne bo ponovila naslednjih 100 let.
Najboljša ''streha'' pa je še vedno zavarovanje na novo vrednost.
Kazalo