Okolje
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 6 glasov Ocenite to novico!
Njive s posajenimi ječmenom, koruzo, sončnicami, bučami in krompirjem je neurje s točo prizadelo v občinah Pesnica, Maribor, Starše in Duplek. Foto: BoBo
Največ škode je zaradi odnašanja zemljine, rodovitnega in kakovostnega zgornjega sloja, ki se ustvarja dolga leta. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Evro
Na območju Ptuja so škodo ocenili na okoli 200.000 evrov. Foto: Reuters

Dodaj v

Odnašanje rodovitne zemlje in toča v SV Sloveniji povzročila veliko škode

Na območju Ptuja okoli 200.000 evrov škode
9. maj 2018 ob 10:46
Ptuj/Maribor/Murska Sobota - MMC RTV SLO, STA

Na širšem mariborskem in ptujskem območju so zadnja huda neurja povzročila veliko škode, saj je odnašalo rodovitno zemljo, toča pa je poškodovala vrtnine in trajne nasade. Škodo na območju Ptuja ocenjujejo na okoli 200.000 evrov.

Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je zadnja ujma konec prejšnjega tedna največ škode povzročila na širšem območju Ptuja in na Dravsko-ptujskem polju. Močan naliv, ko je v treh urah padlo več kot sto litrov padavin na kvadratni meter, je s seboj prinesel tudi točo, ki je padala ponekod do štirikrat.

Največ škode je zaradi odnašanja zemljine, rodovitnega in kakovostnega zgornjega sloja, ki se ustvarja dolga leta. Močan naliv je marsikje odnesel najbolj fino zemljo z njiv in vrtov, kar nekaj let bo trajalo, da se bo zemljina popravila in organska masa povečala, je pojasnil direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek.

Po oceni kmetijskih svetovalcev je toča, ki je bila na srečo večinoma bolj drobna, največ škode naredila na trajnih nasadih v vinogradih in sadovnjakih, ocenjujejo jo na nekje do 20 odstotkov. Zlasti pri mladih trajnih nasadih je neurje prav tako odnašalo zemljino, zaradi česar je škoda v teh bistveno večja.

Poplavljene kmetijske površine
Prihajalo pa ni le do odnašanja zemljine zaradi močnih nalivov, ampak posledično tudi zaradi poplavljanja vodotokov, zlasti Grajene in Rogoznice. Rebernišek je povedal, da je bilo poplavljenih okoli 50 hektarjev kmetijskih površin.

Natančne skupne ocene škode na območju, ki ga pokriva ptujski zavod, še ni, jo pa v grobem ocenjujejo na blizu 200.000 evrov, je povedal Rebernišek. Kmetijski svetovalci na terenu svetujejo pridelovalcem, kako čim bolje popraviti škodo po ujmi, kjer se to da. Najprej je treba počakati, da se zemljina posuši, nato popraviti jarke, ki so se ustvarili zaradi deroče vode, marsikje bo treba posevke na novo posejati.

Spomnimo, da je ujma minuli petek, 4. maja, prizadela tudi kmetijske površine na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Precej škode je na območju Občine Pesnica, kjer so poškodovane tako njivske površine kot trajni nasadi. V naseljih Ročica in Hlapje v tej občini je do 90 odstotkov uničenih okoli 50 hektarjev vinogradov. Škoda po toči se bo odražala na pridelku še v naslednjem letu, ocenjujejo na mariborskem zavodu. Na območju Občine Duplek so vinogradi prizadeti do 70-odstotno.

Toča klestila po koruzi in bučah
Njivske površine s posajenimi ječmenom, koruzo, sončnicami, bučami in krompirjem je neurje s točo prizadelo v občinah Pesnica, Maribor, Starše in Duplek. Prizadetih je okoli 200 hektarjev površin, kažejo podatki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

Tudi na tem območju so nalivi marsikje povzročili erozijo plodnih tal, je povedal direktor mariborskega zavoda Stane Klemenčič. Poljščine bo treba zaradi erozije tal predvsem na nagnjenih terenih znova posejati, marsikje pa bo trajalo več let, da bodo nadomestili rodovitno zemljo.

Kmetijski svetovalci z zavoda glede na zbrane podatke ocenjujejo, da bodo na oljnih bučah težave zaradi odnašanja tal in zbitosti, koruza, ki je že vznikla, bo predvidoma rasla naprej, razen pri nanosih zemlje, kjer bodo potrebne ponovne setve. Zaradi odnašanja zemlje bo marsikje treba znova poseči po herbicidih in gnojenju, ocenjujejo kmetijski svetovalci.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
DrMatilda
# 09.05.2018 ob 13:03
Prizadeta so naša EDINA prava kmetijska zemljišča, saj drugje ravnine skoraj nimamo. In tako vreme se zdaj zgleda ne bo več zlepa umirilo, to je naša klima prihodnosti.

Lahko bi začeli razmišljati več v smeri kaskadnih plantaž, naslonjenih na pobočja hribov, bomo pač zgledali kot Maču piču, ampak vsaj ne bomo lačni.
leon911
# 09.05.2018 ob 12:07
Z vložkom 160.000 EUR, bi se tem težavam izognili. Uradni podatek, a le, če se občine dogovorijo.
Komu ni interes, za to?

Prepreči se več milijonska škoda.
gisky
# 09.05.2018 ob 18:54
@leon911

v dokumentu arso so tudi navedene študije, ki so bil opravljene in je bilo ugotovljeno, da delovanja ni možno dokazati.

Tvojega mnenja tak ali tak ne bom mogel spremeniti, važno je pa da javnost in odločevalci glede javnega denarja razumejo, da je to metanje denarja skozi okno.

In ne deluje (enako kot kričanje iz hriba)
leon911
# 09.05.2018 ob 18:25
Od mene zahtevaš dokaz in študijo, ki je ni napravil nihče iz tvojih virov. Kako lahko zahtevaš od mene dokaz potem mi pa predočiš dva dokumenta, ki temeljita zgolj na razpravi?

1. Primer (nemčija) V naših razpravah v okviru Svetovne meteorološke organizacije smo ugotovili, da ni resnega strokovnega ozadja za takimi poskusi.
in
2 primer: (arso). Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je povsem enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.

Če želiš, da spremenim mnenje, mi podaj nekaj oprijemljivega in ne zgoj domnev, razprav in mnenja. hvala

do takrat pa deluje
gisky
# 09.05.2018 ob 16:34
@leon911

Ne, obramba ne deluje. Mi lahko daš link do kakšne raziskave, ki bi dokazala njeno uspešnost?

Sicer že malce staro, ampak veljavno mnenje arsa:

http://www.arso.gov.si/vreme/poročila%2
0in%20projekti/Toca_obramba_tisk.pdf

In iz tega:

Prof. dr. Fritz Neuwirth, direktor avstrijske meteorološke službe (Austrian Central Institute for
Meteorology and Geodynamic) – intervju ob 150. obletnici britanske meteorološke službe, Exeter,
21. junija 2004:
»V Avstriji že precej let izvajajo obrambo pred točo v dveh regijah. Nekoč so deloma uporabljali talne
generatorje in letala, danes pa uporabljajo samo letala. Naš institut ni vključen v obrambo, oziroma je ne
izvaja. Meteorologi posredno sodelujejo in sicer tako da v kontroli letenja (AvstroControl) meteorologi,
ki niso uslužbenci našega instituta, dajejo prognoze za varno letenje, mi pa klimatološko spremljamo
pojavljanje toče. Drugače smo pa prepričani, da to kar počnejo z letali nikakor ne more spremeniti
vremena tako, da bi preprečili točo. Imeli smo celo primere, ko so se iz sosednjih področij, kjer ne
branijo, pritoževali, da je tam zaradi obrambe več padavin. Preiskali smo te primere in ugotovili, da
obramba nikakor ne spremeni padavinskih vzorcev. Moje osebno mnenje je, da je obramba zapravljanje
denarja in da bi ga bilo bolje uporabiti za zavarovanje pridelkov.«
Dr. Udo Goertner, direktor nemške meteorološke službe (Deutscher Wetterdienst) in član Izvršnega
sveta Svetovne meteorološke organizacije – intervju ob 150. obletnici britanske meteorološke službe,
Exeter, 21. junija 2004:
»Najprej bi rad poudaril, da nemška meteorološka služba ni vključena v noben projekt obrambe pred
točo. Mi menimo, da se s tem nima smisla ukvarjati, čeprav je nekaj privatnih podjetij, ki izvajajo
obrambo pred točo v južni Nemčiji in na Bavarskem. Rezultati obrambe niso očitni, oziroma bi rad
poudaril, da jih sploh ni, ker enostavno ne morete dokazati, da obramba deluje. Glede mednarodne
aktivnosti na tem področju, še vedno je v nekaterih deželah, kot na primer v Izraelu, pa tudi v Rusiji. V
naših razpravah v okviru Svetovne meteorološke organizacije smo ugotovili, da ni resnega strokovnega
ozadja za takimi poskusi. Tako je zelo vprašljivo investiranje v te dejavnosti, kajti bodisi je znanje
meteorologov fizikov in kemikov premajhno, ali pa metoda sploh ne deluje. Zaradi tega menimo, da ne
bi smeli uporabljati denarja za te namene. Tudi EU ni aktivna na tem področju. Kolikor vem, ni finančno
podprla nobenega projekta ali tovrstne raziskave.«
leon911
# 09.05.2018 ob 14:00
Ja govormi o letalski obrambi proti toči, ki smo jo že imeli vzpostavljeno. In glede na to, da ne veš kaj govoriš DELUJE.

Zakaj se morajo dogovoriti občine? Ja ker so odgovorne za to. Gisky iz katerega planeta prihajaš? Res. Vidim, da te malo matra stik z realnostjo.

Nehajte nabijat s klimatskimi spremembami. Zemlja, vreme, človek je živ organizem in se SPREMINJA, to ni nič drastičnega. Vsi se spreminjamo!!!!
gisky
# 09.05.2018 ob 13:03
@leon911

Kakšnim vložkom 160.000 EUR? pa ne da govoriš kje letalski obrambi proti toči? ta je približno enako uspešna, kot če šel na hrib kričat proti toči.

in zakaj bi se ravno občine to morale dogovorit? če je to res uspešno, potem se bodo zavarovalnice zgreble, da to plačajo in potem ne bi rable škodnih dogodkov pokrivat.
gisky
# 09.05.2018 ob 16:37
In kot sem že rekel, če bi to delovalo, bi to prav gotovo podprle zavarovalnice in se ne rabi javnega denarja za to trošit.
DrMatilda
# 09.05.2018 ob 12:58
Kaj je novega v deželi med Alpami in morjem?
Klimatske spremembe so nove, bolj toplo je za ta letni čas, zato so hiteli s sejanjem. Nič hudega, če jih še enkrat zasadijo, rastline bodo zrasle enako kot bi sicer.
Vode si utirajo pa svojo strugo,ja, že milijarde let je tako, če ne znajo skrbeti za svoje njive, lahko skočijo k Orbanu pogledat kako to tam delajo, kjer je okolje skoraj identično. Madžari so sicer najslabši primer kmetovnja, po moji oceni, niso pa taki bedaki, da ne bi znali edino s čimer se pravzaprav resno ukvarjajo.

Zelo verjetno je, da se pogovarjamo o novi klimi planeta in bodo takšne ujme nekaj stalnega, še vsaj naslednjih tisoč let.
Kazalo