Vaša ocena: 
Ocena 3.1 od 11 glasov
Ocenite to novico!
Opozorila Agencije RS za okolje (Arso) pred pozebo so bila upravičena, saj so se zjutraj temperature marsikje po državi spustile pod ledišče. Po prvih grobih ocenah Kmetijsko-gozdarske zbornice je obseg škode vsaj tako velik, kot je bil lani.
V Ljubljani je bila ob 7. uri stopinja pod ničlo, v Novem mestu so namerili -2 stopinji Celzija, v Celju -3 stopinje Celzija, v Ratečah pa kar -7 stopinj Celzija. Topleje je bilo le na Primorskem, kjer so na portoroškem letališču namerili 4 stopinje nad ničlo.
Čeprav je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenija Boštjana Noča pozeba zagotovo prizadela akacije, obseg škode še ni znan. Temperature so se namreč od kraja od kraja razlikovale, razsežnost morebitne škode, ki so jo povzročile nizke temperature, bo tako znana šele v nekaj dneh.
.
Tudi kmetijski delavci na Dolenjskem so potrdili, da je pozeba ponekod zagotovo bila, za prve ocene prizadetosti oz. morebitne škode pa bo treba počakati do začetka prihodnjega tedna.
Kmetijski delavci so se na pozebo pripravili
Na pozebo so se kmetijski delavci po poročanju Televizije Slovenija pripravili bolje kot v preteklih letih. Na Štajerskem so se proti nizkim temperaturam v nekaterih vinogradih bojevali s kurjenjem vlažnega sena. Na avstrijski strani pa so nizke temperature preganjali kar z nizkimi preleti helikopterja, ki naj bi topel zrak zadržal nad vinogradi.
Lani je pozeba povzročila za 43 milijonov evrov škode, po besedah Mirana Nagliča iz Kmetijsko-gozdarske zbornice pa naj bi bil obseg letošnje škode vsaj tako velik kot lani, a je za zdaj o točnih številkah še prezgodaj govoriti. Kot je še dodal za Televizijo Slovenija, je prizadeta cela Slovenija, največ škode pa je pozeba povzročila v sadovnjakih, vinogradih in na vrtninah.
Po grobih ocenah zbornice je mraz prizadel celotno območje Slovenije. Najbolj so prizadeti sadovnjaki, vinogradi in povrtnine, pa tudi oljna ogrščica, ozimna žita, zgodnji krompir in solata. Nekoliko bolje bo morda v višjih legah, predvsem na Gorenjskem in Koroškem, kjer je bila vegetacija še manj razvita in tako manj občutljiva za mraz.
Letos najverjetneje več zavarovanih površin
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je v Gornji Radgoni povedal, da so glede pozebe ves čas v stiku s strokovnimi službami, ki so tokrat "zelo dobro, pravočasno, vnaprej predlagale tehnološke ukrepe vsem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo".
"Marsikdo je ukrepom tudi sledil, glede na lansko leto pa je verjetno več zavarovanih površin, ker smo dvignili stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij," je med obiskom sejma Lov v Gornji Radgoni še povedal minister.
Tudi on je pojasnil, da bo celotna slika škode zaradi pozebe znana prihodnji teden. "Kakšne so poškodbe, bo znano v nekaj prihodnjih dneh, saj je to odvisno od več dejavnikov, tudi od vetra, od tega, v kateri fazi zrelosti oziroma germinativne sposobnosti so bile posamezne vrste rastlin, tako da moramo počakati na te ocene."
Seveda ni, da bi delali paniko, toda pozeba ni odvisna od količine padavin, temveč kako močan je vdor hladnega zraka iz severa, ki se pokaže šele po padavinah, ko se zjasni in se umiri veter.
Najhladnejši zrak pri vdoru hladne fronte po navadi pride šele, ko so padavine že daleč na jugu.
Kot kažejo trenutne napovedi, se nam obeta še en vdor hladnega zraka, kako močan pa bo, bomo pa res videli šele čez dva dni.
So pa za danes zjutra (na žalost) metereologi zelo natančno napovedali temperature in bojim se, da bodo posledice kar hude, vendar je upanje, da le ne bo tako hudo, kot smo se bali.
Kar ni pozeblo danes, bo jutri. Pa tudi tja do prvomajskih bo še precej pestro. Tudi sneg še ni izključen. Gore bo pa malo pozno zasulo.
Jeseni bo pa začuda ogromno ponudbe domačega slovenskega sadja...
Vsekakor točna napoved ni mogoča, pa četudi za 12 ur vnaprej, takšno je pač vreme, nepredvidljivo. Tudi odstopanja so bila tokrat še v okviru običajnih odstopanj – napoved je bila v glavnem med 1 do 3 stopinje previsoka. V ničemer ne krivim naše meteorološke službe, samo ugotavljam dejstva.
Da, spremembe podnebja so neverjetne. Z očetom meriva temperaturo že od 1968 in odtlej je temperatura porasla za neverjetnih 2,1 stopinje, če primerjam 5-letno obdobje 1968-1972 glede na sedaj 2012-2016. V 44 letih porast za 2,1 stopinje. To je 4,77 stopinje na stoletni ravni.
Čas prebujanja narave se je glede na slabih 50 let nazaj pomaknil kakšnih 11-12 dni proti zimi. Kar je konsistentno s tem, da spomladi v marcu in aprilu vsakih 6 dni povprečna temperatura poraste za 1 stopinjo. Pomik fenoloških procesov za 12 dni je tako neposreden pokazatelj, da se je klima spremenila za 2 stopinji (6 dni/stopinjo × 2 stopinji = 12 dni).
Tudi sam se od leta 1979 zgolj ljubiteljsko ukvarjam z zapisovanjem vremena, moje ugotovitve niso tako natančne, vendar ni treba biti preveč pameten, da kar zbode v oči konstanten porast temperature v vseh letnih časih. Rad prebiram tvoje ugotovitve na tem portalu in tudi tvoje razlage glede vremena pri nas, večino stvari vem tudi sam, se pa vedno naučim od tebe tudi kaj novega.
Ravno to prezgodnje prebujanje narave pa je tisto, kar nam zaenkrat najbolj škodi, tipičen primer se je zgodil v teh dneh!
In tako po spominu, v mojem kraju (na štajerskem, zdaj sem pa v Ljubljani), smo bili pred recimo 50 leti ponavadi veseli prve zelene bukve malo pred 1. majem, sedaj se pa to zgodi malo po 1. aprilu (praviloma seveda), že ta laična ugotovitev pa kaže, da imaš glede bolj zgodnjega prebujanja narave povsem prav.
2. Globalno segrevanje bo (je) v "prihodnosti" mogoče zmanjšati z geoingeniringom, preko vojaških letal z aerosolizacijo zgornjih plasti atmosfere. Učinek tople grede?
3. V Italiji prebivalci ob NATO bazi protestirajo, ker naj bi dejavnosti NATA lokalno zmanjševala padavine. Stroga medijska cenzura oz. "višji nivo razprave".
4. NATO potrebuje več denarja.
5. Veliki vremenski ekstremi z izjemno hitro menjavo. "Podnebne spremembe".
6. Mediji uvedejo "višji nivo razprave", celo ARSO pomaga k utišanju "nepotrebne panike".
7. Medtem pa poslušamo: Pozeba, toda, "Don't worry. Just keep shopping".
češnje
vinska trta
Ti zelo dobro veš, da se povsem natančno ne da napovedati, koliko minusa bo v posameznih krajih, verjetno so meteorologi računali, da bo še malo pihalo, vendar se je že zvečer povsem umirilo, zato je bilo še malo hladneje, kot so predvideli, predvsem v Prekmurju.
Vendar, kljub temu mislim, da je bila napoved precej natančna, škoda bo nedvomno velika in če bo še en vdor hladnega zraka, bo prava katastrofa.
Tega se bomo morali na žalost navaditi, za pridelovalce pa bo vse večja dilema, če se sploh splača s tem ukvarjati. Posledice globalnega segrevanja bodo vsako leto hujše, mi pa bomo potrebovali kar nekaj časa, da se bomo prilagodili novim razmeram.
Narava vedno zmaga, mi se pa moramo pač prilagoditi in v tem je človek postal že velik mojster.
So pa za danes zjutra (na žalost) metereologi zelo natančno napovedali temperature in bojim se, da bodo posledice kar hude, vendar je upanje, da le ne bo tako hudo, kot smo se bali.
Pravzaprav so bile današnje dejanske najnižje temperature še (znatno) nižje, kot je bila napoved ARSO:
(rdeče dejanske Tmin, modre napovedane Tmin od ARSO)
Zlasti v Pomurju je bilo precej hladneje kot je bilo napovedano, saj se je veter tudi tam polegel. Škoda je po prvih poročilih s terena (berem druge forume) izjemna.
Zapri se v zmrzovalnik za 1 ali 2 uri,pa boš videl razliko.
Glede obilnih padavin pa to nakazujejo praktično vsi modeli.
Posočje bo šlo gladko čez 200 litrov.prej 300.
Ko sem govoril o modelih pa nisem mislil tistega ki ga imate na telefonih,ket tisti so za en drek.
za pozebo ni nujno da je slana. Zadostuje le dovolj nizka temperatura. Poglej kako nekateri z oroševanjem rešujejo sadovnjake - na drevesih nastane ledena obloga, cvetje in plodiči pa ne pomrznejo. Meni je brez slane posmodilo kivi.
Na prostem zadeve ne funkcionirajo več,
zato vse nasade pod zaščito, kot jo imajo na nikakršnem podnebju NIzozemske - nam vse pobere vreme, potem pa vse leto jemo nizozemski šoder!
Ampak delati zaključke je brezveze,ker okoli 27. -28 kaže na obilen dež in spet morebitni minusi zjutraj...
Morda preprečiti prehitro ogrevanje zemlje z neko svetlo zadevo pri/po tleh, ki bi odbijala sončno energijo. Hladnejša zemlja, počasnejši razvoj. Ja, tole morda sploh ni slaba ideja. Podobno so sadjarji barvali debla z apnom, da se drevo spomladi čez dan ni preveč ogrelo.
imam pa pet let star kostanj,
vsi novi poganjki so oveneli.
Ko omenjam, da so se v 50 letih fenološki procesi premaknili za 11-12 dni proti zimi, sem s tem podal podatek, ki velja v povprečju. Sam torej ugotavljam ok. 2,3-dnevni premik na 10-letni ravni skozi 50 let (1968-2016).
Podoben trend potrjujejo tudi izsledki ARSO, ki ugotavljajo
7,5-dnevni povprečni premik v 30 letih (1971-2000) na področju Evrope,
kar je še nekoliko več, tj. 2,5-dnevni premik na 10-letni ravni.
Za letos pa velja, da smo od tega že tako spremenjenega povprečja prehiteli naravo še za dodatnih 13-14 dni. Povedano drugače, narava je bila letos skoraj en mesec bolj zgodnja kot prej 50 leti.
pomik fenoloških procesov proti zimi ... ja, očitno so marci pri v povprečju toplejši, in to bolj, kot globalno v povprečju vsi meseci. So pa znotraj tega precejšnja nihanja, saj je kakšen marec tudi zelo mrzel (skoraj kot december) in se stvari zamaknejo za 2 tedna ali več proti poletju.
tule so povprečne temperature zadnjih 8 marcev pri nas v osrednji Sloveniji:
(2010) 4.7 5.4 8.7 2.4 8.2 6.3 6.0 8.5 (2017)
problem je vdor hladnega zraka in temu se je potrebno prilagoditi. S Kiwijem bomo pač imeli periodične težave, z jablanami pa veliko manj. No, HOR nas je podučil, da so pogostejši vdori polarnega zraka znak ohlajanja ... Morda pa se stvar sama uravna.
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.youtube.com/watch?v=IEts_14AQwg