Po raziskavi inštituta naj bi se nesreča zgodila zadnji teden septembra. Ob tem dodajajo, da stopnja onesnaženosti nima posledic na zdravje ljudi ali okolje. Pri IRSN-ju so navedli, da ne morejo točno določiti kraja sproščanja radioaktivnega materiala, ampak so na podlagi vremenskih razmer ugotovili, da območje leži južno od Urala. Po njihovih ugotovitvah naj ne bi šlo za nesrečo v jedrskem reaktorju, najverjetneje naj bi se nesreča zgodila v katerem izmed obratov, namenjenem bogatenju jedrskega goriva ali centrov za nuklearno medicino.

"Ruske oblasti so dejale, da ne vedo za morebitno nesrečo na svojem ozemlju," je dejal direktor inštituta Jean-Marc Peres. Dodal je, da bi raziskave lokacije pomenile le Rusijo in Kazahstan, z organi katerega inštitut še ni bil v stiku. Predstavnica ruskega ministrstva za krizne razmere je dejala, da zadeve ne more komentirati. Oblasti v Kazahstanu, prav tako tudi ne kazahstanskega veleposlaništva v Moskvi, pa niso mogli doseči.

Visoka raven rutenija-106
Po besedah Penesa so pri IRSN-ju in še nekaterih drugih inštitutih za jedrsko varnost v zadnjih tednih nad Evropo zaznali radioaktivno onesnaženje. Izmerili so visoko raven rutenija-106, radionuklida, ki je produkt deljenja atomov v jedrskem reaktorju in se v naravi ne pojavlja, saj je umetnega izvora. Po ocenah francoskega inštituta naj bi bila količina rutenija-106 med 100 in 300 terabekerelov. Če bi se takšna nesreča zgodila v Franciji, bi evakuirali ljudi do nekaj kilometrov od kraja nesreče.

Na začetku oktobra so nizke ravni rutenija-106 zaznali tudi v Sloveniji. Uprava RS za jedrsko varnost je sporočila, da so jih zaznali v Ljubljani in v okolici Maribora. Tedaj so dejali, da izvor radioaktivnosti ni znan, šlo pa je za zelo nizke ravni, ki nimajo, kot so dodali, nobenih okoljskih ali zdravstvenih posledic.