Vas Jelendol za zdaj še ostaja odrezana od sveta, mogoč je le zasilni dostop. Foto: BoBo
Vas Jelendol za zdaj še ostaja odrezana od sveta, mogoč je le zasilni dostop. Foto: BoBo
Pod največjo in nastarejšo Najevsko lipo, rečejo ji tudi mater vseh slovenskih lip, od leta 1991 vsako leto poleti poteka zdaj že tradicionalno srečanje slovenskih državnikov in politikov. Foto: BoBo
Reka Drava je močno narasla. Foto: BoBo
Evro
Pomoč prizadetim v ujmi je mogoče prispevati z donacijo na transakcijski račun RKS (SI56 0510 0801 0063 548 - UJMA 2018) ali Karitasa (SI56 0214 0001 5556 761 - namen poplave). Donirati pa je mogoče tudi s SMS sporočilom na številko 1919. Pri tem lahko pošljejo ključno besedo UJMA za prispevanje enega evra ali besedo UJMA5 za prispevanje petih evrov. Foto: Reuters
Obnova ceste Maribor-Dravograd
Štiri dni po neurju še vedno brnijo stroji
Sanacija škode po ujmi na Gorenjskem


Ujma z močnim vetrom in padavinami je v začetku tedna zajela državo. Na Belci se je sprožil plaz ter zasul žago in malo hidroelektrarno. V tržiški občini pa so podori vasici Dolina in Jelendol odrezali od sveta, saj je Tržiška Bistrica odnesla cesto, ki vodi naprej od predora.

Razmere v Mojstrani in Tržiču sta si ogledala tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje Simon Zajc in direktor Direkcije za vode Tomaž Prohinar, poroča novinar Televizije Slovenija Jan Novak. Zajc je ob tem poudaril, da trenutno poteka intervencija, ki mora biti hitra in učinkovita. Zaradi tega bo ministrstvo občini pomagalo z dodatnimi sredstvi, na ministrstvu pa si bodo prizadevali za čimprejšnjo vnovično vzpostavitev cestne povezave do vasi Jelendol.

Vas Jelendon v občini Tržič je namreč še vedno nedostopna za motorni promet. Če želijo priti do vasi, morajo vzpostaviti cestno povezavo do predora. "Če rešimo teh 200 metrov ceste do tunela, potem smo praktično rešili vse. In mi želimo, da podjetje, ki nam bo pomagalo pri sanaciji, z deli začne praktično danes ali v soboto," je pojasnil tržiški župan Borut Sajovic.

Po posvetu z županom so na ministrstvu ocenili, da bo cesta do vasi Jelendol vzpostavljena v štirinajstih dneh. Že v ponedeljek pa bo zagotovljena dovoljšna pretočnost ceste, da bodo lahko otroci šli v šolo in prebivalci v službo, je še dejal Zajc. Škoda je večmilijonska, zato bo država pomagala pri sanaciji, je še dodal Zajc.

12 milijonov evrov škode
Prohinar pa je dejal, da je po prvih preliminarnih ocenah za 12 milijonov škode, natančni znesek pa bo znan, ko bo odtekla vsa voda in bodo opravili popis škode. Na vprašanje, ali bi se lahko škodi izognili z boljšim urejanjem vodotokov, pa je Prohinar odgovoril, da gre v tem primeru za izredni dogodek, ki se je nazadnje zgodil v tridesetih letih prejšnjega stoletja, in da se v strugi tolikšne količine vode ne da zadržati. "Dejansko je šlo za količine vode, ki se statistično gledano zgodijo enkrat na sto let."


Sanacija ceste Dravograd-Maribor
Po torkovi nesreči na cesti med Dravogradom in Mariborom, v kateri sta zaradi padca skale na avtomobil umrla voznik in sopotnica, so opravili prvi del sanacije. Postavili so zaščitne betonske ograje in izkopali lovilni jarek. Geologi so namreč ugotovili, da je še več skal, ki bi lahko padle na cestišče. Ni pa izključeno, da bo pobočje treba celo minirati.

Promet na glavni cesti po Dravski dolini poteka izmenično enosmerno, so pojasnili na direkciji za infrastrukturo. S sanacijo pa bodo nadaljevali v prihodnjem tednu, ko bo tudi več jasnega glede stanja na pobočju. Na Direkciji RS za infrastrukturo so ocenili, da je bil padec skale najverjetneje posledica ujme oziroma obilnega deževja.

Poškodovana "mati vseh lip", Najevska lipa
Neurje, ki je pustošilo po državi v začetku tedna, je poškodovalo tudi najdebelejše drevo v državi. Najevska lipa velja za zaklad naravne dediščine državnega pomena. Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je pojasnila, da je na lipo padlo nekaj sosednjega drevja. "Ni v kritičnem stanju, je pa poškodovana," je poudarila.

Domačin, na katerega zemljišču stoji Najevska lipa, je že poklical na Zavod RS za varstvo narave, drevo si bodo ogledali v ponedeljek, nato naj bi stekla sanacija, je še pojasnila županja.

Najevska lipa raste ob domačiji Osojnik, po domače Najevnik, na Ludranskem Vrhu južno od Črne na Koroškem. Je najdebelejše drevo v Sloveniji. Obseg debla je nekoč meril 11,24 metra, a je leta 1980 propadel del starega oboda debla. Leta 1993 je tako obseg debla meril 10,56 metra, v letu 2006 pa 10,70 metra, piše na spletni strani zavoda za varstvo narave.

Pomoč prizadetim
Tudi Slovenska Karitas pomaga prizadetim družinam ob poplavah med Jelendolom in Tržičem. Civilni zaščiti je ponudila pomoč v hrani, predvsem mleku, in detergentu za čiščenje prostorov, ponudila je tudi opremo za razvlaževanje. Štiri družine so že prejele prvo finančno pomoč, so sporočili iz Karitasa.

Pomoč prizadetim v ujmi je mogoče prispevati z donacijo na transakcijski račun RKS (SI56 0510 0801 0063 548 - UJMA 2018) ali Karitasa (SI56 0214 0001 5556 761 - namen poplave). Donirati pa je mogoče tudi s SMS sporočilom na številko 1919.

Pri tem lahko pošljejo ključno besedo UJMA za prispevanje enega evra ali besedo UJMA5 za prispevanje petih evrov, lahko pa tudi besedo KARITAS5 za prispevanje petih evrov.


700 let stara lipa iz sedmih debel
Danes enotno deblo je domnevno zraslo iz sedmih debel, česar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli, saj je drevo danes votlo. V višino sega 24 metrov, njegovo starost pa ocenjujejo na okoli 700 let. Po legendi naj bi lipo zasadili Turki.

Najevska lipa je bila leta 1993 sanirana, takrat so odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti drevesa in s tem upočasnili nadaljnje propadanje, vrhove v krošnji pa so učvrstili z varnostnimi vezmi, piše na spletni strani zavoda.

Pod Najevsko lipo, rečejo ji tudi mater vseh slovenskih lip, od leta 1991 vsako leto poleti poteka zdaj že tradicionalno srečanje slovenskih državnikov in politikov.

Arso svari pred novimi razlivanji
Agencija za okolje opozarja, da so danes in v noči na soboto ob močnejših padavinah mogoči hitri porasti in manjša razlivanja rek v južni in osrednji Sloveniji ter na Vipavskem. Zvečer in ponoči se bo reka Ljubljanica predvidoma znova razlila na najbolj izpostavljenih območjih Ljubljanskega barja. Agencija opozarja tudi na povišano plimovanje morja.

Ob ponovnih napovedih obilnejših padavin Geološki zavod Slovenije opozarja na povečano verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov na območju zahodne, južne in osrednje Slovenije. Do pojavljanja zemeljskih plazov lahko pride tudi v ostalih predelih Slovenije.

Verjetnost plazov se bo povečevala sorazmerno s količino padavin. Prebivalci na teh območjih in predvsem tam, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, zgrajenimi na pobočjih ali tik ob njih. Še posebej naj bodo pozorni na sveže razpoke v opornih zidovih, posedanje in zdrse zemljine, pa tudi na znake zamakanja vode na zemljišču.

Obnova ceste Maribor-Dravograd
Štiri dni po neurju še vedno brnijo stroji
Sanacija škode po ujmi na Gorenjskem