Okolje

Poudarki

  • Ob Dravi razmere mirne
Vetrolom
Vetrolom v Koprivni v občini Črna na Koroškom 30. oktobra 2018. Foto: MMC RTV SLO
Voda je drla po središču Tržiča, največ preglavic je povzročala uničena cesta. Foto: BoBo
Posledice ujme v vasi Jelendol
Prometne povezave z vasjo Jelendol so poškodovane. Foto: BoBo
Odpravljanje škode
V Tržiču je vremenska ujma povzročila za deset milijonov evrov škode. Foto: BoBo
Občani Tržiča, ki bi potrebovali materialno pomoč, se lahko obrnejo na Območno združenje Rdečega križa Tržič. Dosegljivi so na telefonskih številkah 04 597 16 90 in 051 326 616 ter na trzic.ozrk@ozrks.si. Donacije za prizadete v ujmi pa Tržiški Rdeči križ zbira na TRR SI56 0510 0801 0063 548- UJMA 2018. Škodo, ki je nastala med neurjem, lahko občani prijavijo na Občino Tržič, dosegljivi so na 04 5971 510 ali obcina@trzic.si, so sporočili iz občine. Oškodovanci morajo navesti ime in priimek, naslov, lokacijo škode, opis škode ter kontaktne podatke. Pri opisu naj bodo čim natančnejši, priložijo pa lahko tudi fotografije. V primeru, da imajo premoženje zavarovano, naj najprej podajo škodni zahtevek na zavarovalnico, s katero imajo sklenjeno zavarovalno polico.
Ob Dravi se razmere umirjajo. Foto: BoBo

Veter opustošil gozdove v Črni na Koroškem

Erjavec: Tržičani težav ne bodo mogli rešiti sami
31. oktober 2018 ob 07:02,
zadnji poseg: 31. oktober 2018 ob 20:13
Tržič - MMC RTV SLO, STA

Dela prost dan so v številnih krajih po Sloveniji namenili odpravljanju škode po zadnji ujmi. Najbolj so hiteli v občini Tržič, kjer je po neuradnih podatkih za več kot 10 milijonov evrov škode. Tam si prizadevajo vzpostaviti prometno povezavo do Jelendola, ki je še vedno odrezan od sveta.

Po pretekli ujmi, ki je vas Jelendol v občini Tržič odrezala od sveta, že potekajo popravila. Na suh in lep dan poteka intenzivna sanacija, je pojasnil tržiški župan Borut Sajovic.

Neurje je največ škode povzročilo v Podljubeljski dolini in dolini Jelendol. Cesta do vasi Jelendol je uničena, močno poškodovan pa je tudi naravni rezervat Dovžanova soteska.

Za 187 prebivalcev vasi Jelendol so v torek uspešno vzpostavili mobilni signal in elektriko. Najnujnejše prebivalcem dostavlja tudi helikopter Slovenske vojske (SV). Proti vasi danes že vzpostavljajo dostop s severne strani. "Tako bosta omogočena dostop in intervencija, žal po bistveno daljši poti," je povedal Sajovic. Ocenjuje, da bo interventni dovoz vzpostavljen v nekaj dneh.

Obnova ceste do Jelendola pa bo dolgotrajna. Sajovic poudarja, da bo treba počakati na upad vode in pozidati nove oporne zidove ter strugo, kar bo velik zalogaj, saj prihaja zima. Dodal je, da je ponosen na domačine, saj v okolici vseh hiš potekajo dela, obnavljajo pa se tudi ceste.

Deroča Tržiška Bistrica je v torek odnesla hišo na Cankarjevi cesti v Tržiču. Sajovic je zagotovil, da je družina na varnem, toplem in v dobri oskrbi. Nastanjeni so v zasebni nastanitvi. "Prepričan sem, da jim bomo našli najemniško stanovanje ali stanovanje v lasti občine," je dodal.

Neurje pa je uničilo tudi del naravnega rezervata Dovžanova soteska. Ujma je sotesko ponekod poškodovala, uničeni pa so tudi mostovi in podporni zidovi. Sanacija bo odvisna predvsem od vremenskih razmer čez zimo. Tržiški župan, ki se bo na prihajajočih volitvah potegoval za vnovičen mandat, je zagotovil, da bo Dovžanova soteska, "ko bo urejena, še lepša, bolj zanimiva in še bolj prilagojena gostom".

Računajo na pomoč države
Župan je ocenil, da je v občini Tržič nastalo za več kot 10 milijonov evrov škode. "Uničenih je vsaj 15 mostov, začepile so jih naplavine in les, voda pa jih je odnesla. V celoti bo treba obnoviti tudi osem kilometrov ceste od Tržiča do Jelendola. Čaka nas zahtevno in naporno obdobje," je dejal.

Pri obnovi računa tudi na pomoč države. "Računam, da bodo obljube predsednika vlade Marjana Šarca in obrambnega ministra Karla Erjavca, govoril sem tudi z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, meso postale in da bodo tudi njihova sredstva v pomoč pri sanaciji," je pojasnil. Danes pričakujejo tudi Erjavčev obisk.

Preverite vremensko napoved tukaj in razmere na cestah ter mejnih prehodih tukaj.


Vetrolom na Koroškem
Tudi v Koprivni v občini Črna na Koroškem je škoda ogromna, je poročala TV Slovenija. Orkanski veter je po prvih ocenah podrl več deset tisoč kubičnih metrov lesa. Kmetije so odrezane od sveta, ponekod so že vse od nedelje brez električne energije. Na terenu so vse ekipe Elektra Celje in odpravljajo napake. Brez električne energije je trenutno še okoli 30 gospodinjstev. Lokalne ceste do kmetij so danes že prevozne. Zaradi podrtega drevja pa so še vedno popolnoma neprevozne številne gozdne ceste, zato škode v višjih legah še niso mogli oceniti. Na Zavodu za gozdove pravijo, da bo sanacija izjemno zahtevna. Za večje površine bodo izdelali sanacijske načrte, medtem ko bodo lahko manjše površine lastniki gozdov v dogovoru z revirnimi gozdarji sanirali sami.

Tudi na Belci intenzivna sanacija
Stanje po pretekli ujmi pa se izboljšuje tudi na Belci, kjer je v neurju plaz zasul žago in malo hidroelektrarno. Kranjskogorski župan Janez Hrovat je pojasnil, da je voda v potoku Belca že upadla. Vsi občani, ki so bili evakuirani zaradi plazu, so preteklo noč že preživeli doma, je potrdil Hrovat. "Voda je bistveno upadla, tudi boljše vreme je bilo napovedano," je dodal.

Začeli so tudi sanacijo potoka Belca. Z dvema večjima strojema čistijo in poglabljajo strugo ter odstranjujejo drevesa. Hrovat verjame, da bo za silo sanirana struga razmeroma varna, in dodaja, da je "občina takoj sprostila sredstva sklada za naravne nesreče". Na obsežnejše zavarovalne in sanacijske ukrepe v vasi Belca pa bo še treba počakati.

Zgornjega dela Belce z žago in manjšo hidroelektrarno jim ni uspelo rešiti pred plazom, so pa s hitrim posredovanjem rešili spodnji del. Župan ocenjuje, da je škoda na žagi in elektrarni milijonska. "V okolici žage je precej strojev ostalo pod peskom," je pojasnil.

Hiše v spodnjem delu Belce pa so bile zaradi hitre reakcije rešene. Lokalni gradbeniki so namreč s svojimi stroji pomagali navoziti skale za varovalni nasip in tako preusmerili tok reke.

Trenutno pa poteka tudi ogled s helikopterjem. S helikopterja bodo preučili zaledje kanjona Belce, ki se razprostira do avstrijske meje. Vse elemente bodo skušali pregledati in izključiti nevarnost, da se položaj spet destabilizira, je pojasnil Hrovat.

Najhuje je bilo v občini Kranjska Gora prav v Belci. Občina pomaga tudi pri sanaciji ceste v Srednjem Vrhu, kjer je bil onemogočen dostop do kmetije. Prekinjene pa so tudi cestne povezave do doline Radovna in Mojstrane, kamor se da priti po obvozu. Zaradi ujme pa je bila zaprta tudi cesta prek prelaza Vršič, ki pa je že odprta, je poudaril župan.

Težave pa je povzročal tudi močan veter, ki je tudi odkrival strehe in podiral drevesa. Gasilska društva so prebivalcem pomagale pri odpravljanju nevšečnosti, večina objektov pa je že saniranih.

Hrovat pa je ob preteklem neurju poudaril pomen preventivnega čiščenja. "Občina Kranjska Gora prispeva znatna sredstva za preventivno čiščenje vodotokov, ki so zdaj resnično odigrala svojo vlogo v več krajih, kjer smo jih sami očistili in sanirali," je poudaril. Napovedal je, da bo občina še naprej v ta namen vlagala sredstva. "Najhujša je ogroženost prebivalcev in hiš, ki jih rešimo, če sami saniramo in uredimo vodotoke," je dodal.

Ob tem je poudaril, da je država letos uredila kar nekaj vodotokov tudi v občini Kranjska Gora. "Tukaj moram pohvaliti. Ampak se toliko desetletij ni saniralo vodotokov, da se ne da vse nadoknaditi," je dodal. Pohvalil pa je tudi sodelovanje z agencijo za okolje.

Plazišče v Belci na občini spremljajo že vrsto let. Načrtovali so tudi novo cesto, ki bi potekala nad plaziščem. Podor je februarja že odnesel cesto na območju kanjona Belca, vendar je predvidena sanacija ceste ocenjena na milijon evrov.

Ob Dravi razmere mirne
Po močno narasli Dravi se razmere v Podravju umirjajo. Pretok reke se v spodnjem delu zmanjšuje, vendar je v okolici Bukovcev in Stojncev podtalnica poplavila približno 15 hiš. Zamaka spodnja nadstropja hiš, kjer so predvsem garaže in kleti, je pojasnil Drago Murko iz Ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje.

Sanacija še poteka. Murko je opozoril, da podtalnica potrebuje svoj čas in sanacija traja dlje kot pri površinskih vodah. Reševanje poplavljenih kleti zna po njegovi oceni trajati okoli 30 dni.

Zaradi možnosti poplavljanja Drave je bilo ogroženih 45 objektov. Na tem območju pa večjih nevšečnosti ni povzročal veter.

Poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Aleš Ciringer je pojasnil, da se stanje na terenu umirja. Gasilci so v torek pomagali predvsem pri nekaterih poplavljenih objektih, pri podrtih drevesih in prekrivanju streh. Sanacije so po Ciringerjevih besedah reševali sproti, za danes pa ne pričakujejo ničesar hujšega.

Že v torek pa se je izkazalo, da se je Koroška izognila najhujšemu scenariju. Danes ob 9. uri je Regijski center za obveščanje Slovenj Gradec preklical tudi sirene zaradi nevarnosti poplav za občino Dravograd.

Gasilci so sicer okoli Raven na Koroškem in Črne na Koroškem s cest odstranjevali podrta drevesa, kažejo podatki uprave za zaščito in reševanje.

Pretok Drave je okoli 10.30 na meji z Avstrijo oz. pri hidroelektrarni (HE) Dravograd znašal 727 kubičnih metrov na sekundo, pri HE Vuzenica 872, pri HE Fala 837, pri jezu Melje 502, pri jezu Markovci pa 1.098 kubičnih metrov na sekundo, kažejo podatki Dravskih elektrarn Maribor.

Zaradi posledic ujme pa so še vedno zaprte tudi nekatere ceste. Zaradi nevarnosti padanja kamenja – v torek je skala tam ubila dve osebi v mimo vozečem vozilu – ostaja zaprta cesta Maribor–Dravograd, med Radljami ob Dravi in Podvelko. Obvoz za vozila do 7,5 tone je mogoč po cesti Podvelka–Ribnica na Pohorju–Vuhred, piše na spletni strani prometno-informacijskega centra.

Prehod Vič je zaprt zaradi poplavljenega cestišča na avstrijski strani. Zaradi poplavljenega cestišča sta zaprti tudi cesti Spuhlja–Zavrč in Maribor–VurberkPtuj.

Zaradi posledic neurja pa so na drugem koncu Slovenije zaprte tudi ceste Mojstrana–Vrata, Mojstrana–Zgornja Radovna, cesta čez prelaz Vršič in cesta na Mangart.

VIDEO
Odpravljanje posledic besnenja narave

G. V., Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
anity
# 31.10.2018 ob 07:21
Kaznovati z zapoorom vsaj 20 let vse tiste, ki odobrijo gradnje na spornih obmocjih zaradi povzrocanja splosne nevarnosti. V nasi obcini prav tako kar silijo z gradnjo ob vodotoke, potem pa vsi govorijo, kako bi naj drzava urejala voodotoke in kako hude ujme se pojavljajo itd.... pustite obmocja vodotokov vsaj 100m(pri manjsih) ponekod tudi vec, pri miru pa bo preeeecej bolje.
amigo
# 31.10.2018 ob 07:31
Tržiška Bistrica je v Tržiču odnesla številne mostove in dele cest ter po prvih ocenah povzročila za okoli 10 milijonov evrov škode. Poplavila je tudi številne hiše in eno odnesla.
Novinarji raziščite kdo je dovolil gradnjo hiše meter nad dnom struge Kamniške Bistrice. V zapor z njim!
taprav gorenc
# 31.10.2018 ob 10:01
Nekateri živijo od rojstva v takšnih hišah in jim finančna situacija ne dovoljuje preselitve.Zato jih ne moramo obsojati.
firtoh
# 31.10.2018 ob 09:04
Pri nas na Bizeljskem,je en fajn plac,kjer bi si tudi jaz postavil hišo, če ne ne bi že nekdo prehitel.Hisa stoji malo stran od regionalne ceste,skoraj na ravnem.In tale "skoraj na ravnem", je premaknil polovico hiše za pol metra in ni več primerna za bivanje. Še sam sem se čudil,kako je to mogoče.Potem pa sem zvedel,da je pred 30 leti tam tekel potok,ki so ga preusmerili zato,da so si lahko postavili hiše na res lepem prostoru.Zdaj pa kaže,da vsa zgornja plast počasi drsi in ogroža še ostale hiše v bližini.
Wasabi
# 31.10.2018 ob 08:18
Morate se zavedati, da je življenje ob potoku čista idila. Če ti bajto odnese si pač ob drugem potoku novo postaviš. To dogovorni vedo in zato ne komplicirajo, kje ja in kje ne. Povsod se da, če ta prave poznaš.
firtoh
# 31.10.2018 ob 07:30
Jelendol je na koncu sveta,da je samo ena fotka?
penzl
# 31.10.2018 ob 08:50
Ne razumem zakaj nekateri obsojate druge, če se je vsak sam odločil za gradnjo bilo kakšnih objektov... Premisliti veliko opcij in si potem ustvariti topel dom.

Ja pa saj to je poanta takih komentarjev. Zakaj se nekomu zdi primerno zgraditi bajto par metrov od potoka, ali pa na golih in plazovitih hribih, ipd. Eno je, da so vodotoki urejeni (ali pa ne), drugo pa je, da se nekontrolirano gradi tik ob njih.

Še večji problem pa je, da očitno država tega ne kontrolira več in izda gradbena dovoljenja tudi za lokacije, ki so potencialno nevarne.
Mimobeznik
# 31.10.2018 ob 11:52
ClarenceVanKuyt

V Jelendolu je vse lepo, kot je bilo. Problem je, da ceste nekje na pol poti iz Tržiča zmanjka.
EMU
# 31.10.2018 ob 18:44
Struga Tržiške Bistrice in pritokov je bila solidno urejena in regulirana. Vasi v dolini so stare, novogradenj je malo, obstoječe domačije tudi same urejajo brežine v bližini hiš, itd... Če tega ne bi bilo, bi imeli probleme po vsakem večjem dežju, ko Bistrica naraste v hudournik.

Tokrat se je zgodil izreden dogodek, namreč ob ekstremnem nalivu v poznih večernih urah, se je v strugah začel nabirati in zatikati poplavni les, ki je na enem ali več mestih zajezil strugo. Ko je zadeva popustila, je nastal poplavni val, recite mu kar cunami če želite in ni ga boga, ki bi ga lahko ustavil ali kanaliziral brez posledic.
Večja težava od (ne)urejene struge je stanje v gozdovih pod Košuto, kjer ostaja veliko ostankov sečnje in nekateri goloseki, ki pospešujejo odvodnjavanje. Ampak to je druga zgodba okrog katere se tudi že dolgo pišejo sodniški spisi. Del pričujoče katastrofe bi brez težav lahko postal priloga kakega izmed njih...
Pametnjakoviči, ki komentirajo na pamet, naj bodo tiho, ker nimajo pojma. Razen če jim je blamaža v veselje.
elGoyc
# 31.10.2018 ob 14:23
Prvi problem je, da sploh ne vem ali že imamo kartirano celotno naše ozemlje glede plazovitosti. Tu je velik problem, ali opravljati drage in zamudne geološke preiskave z vrtinami ali povšalno vključiti vsa območja tveganja, naj si bodo zares plazovita ali ne.
Drugi problem je domala divja gradnja. Hiše na strminah in ob vodotokih je vedno odnašalo in poplavljalo, ampak pred 200 leti je bil hlev in živina v njem več vredna kot hiša, ki so jo ob pomoči cele žlahte in lastnem gozdu obnovili v parih mesecih.

Problem, ki se kaže predvsem ob večjih rekah, je odsotnost razlivnih polj, to so področja, kamor namenoma spustijo vodo ob pretoku, ki ga struga in nasipi preprosto ne morejo prenesti. Na Nizozemskem, je dobršen del države (20-30%) namenjen temu, kadar Ren poplavlja, Sicer je tam nevarnost neprimerno višja, ker nekontrolirano razlitje lahko poplavi pol države.
HOR
# 31.10.2018 ob 13:16
Slovenija je pač precej hribovita, gorata in vodnata...
zapravico
# 31.10.2018 ob 08:05
Kaj pa elektrarna v Belci,ki ima traktorje pod peskom.Ljudje govorijo,da so župani vedeli kaj se lahko zgodi,pa ni ukrepal nihče-prokl ban
divacvlade
# 31.10.2018 ob 16:33
Sem večkrat na leto na dolgi njivi, tako da sočustvujem s prebivalci Jelendola. Kavčljubljančani si pa zataknite tipkovnico nekam. Ko pa gradaščica poplavlja pa jokate kukr da je sodni dan
komsomolec
# 31.10.2018 ob 14:15
manjše kraje in občine ima v šahu desničarsko ablast, ta dela po svoje, ko narava udari nastradajo občani zaradi nesposobnih uhljebov na občini.
murovec
# 31.10.2018 ob 09:45
Zanimivo je nekaj. Uničilo je očitno neko glavno cesto , ki je ob vsaj treh ostalih s spodnje strani in ene z zgornje najbolj poškodovana . Le zakaj ?? Morda tudi zaradi neustrezno izvedenih propustov in podpornih zidov - škarp- in pa če bi danes tako čistili gozdove kot včasih ko ni bilo nikjer puščenega vejevja in vse mogočega lesa , kar v takem primeru pač hudourniki odnesejo v dolino in se zabije v prepuste od tu dalje pač voda poišče drugo pot in trga. Tudi goloseki niso ravno pametni saj se uniči naravna povezava zemlje s koreninami.
realist65
# 31.10.2018 ob 07:52
Ne razumem zakaj nekateri obsojate druge, če se je vsak sam odločil za gradnjo bilo kakšnih objektov. V tem primeru se moraš zavarovat preko zavarovalnic. Sicer pa vidimo, da bo narava čedalje bolj nepredvidljiva zato bomo morali prekleto premisliti kje si bomo gradili ali kje bomo živeli ? Premisliti veliko opcij in si potem ustvariti topel dom.
Balaš Junior
# 31.10.2018 ob 15:12
Ceste se podirajo samo v nerazvitih goratih azijskih -stanih in v ameriki kjer so vsi neumni.

V dezeli preudarnih in pridnih slovencev je to nemogoce, zato ste lahko prepricani, da je tole propaganda tujih sil, ki nam hocejo vsiliti privatizacijo cest, ali kaj podobnega.

Mimogrede, nasi znanstveniki so odkrili novo atomsko vez in nasi sportniki so zmagali na novem prvenstvu. Obojni seveda placani iz proracuna, ampak si zasluzijo... ne pa teli politiki, le kdo jih je volil...Mi smo zakon, gremo nasi!
Strummer
# 31.10.2018 ob 08:41
Na praznik se ne dela.
galoper
# 31.10.2018 ob 21:20
Bodo sekali debela debla zaradi porušenega drobiža?
Balaš Junior
# 31.10.2018 ob 15:19
Z najvec zvezdicami kraljuje komentar, ki bi za VSAJ 20 let zapiral povzrocitelje splosbe nevarnosti. Za koliko let bi sele zaprl kake resnejse prestopnike... najbrz kar dosmrtno, za kriminalce pa zapor se sorodnikom in sosedom.

Slovenci, res krasen narod. Se dobro da nas je tako malo da nam red in navade vsiljujejo nemski gospodarji, sicer bi se zdaj ziveli v 'krvni osveti'.
binko 2
# 31.10.2018 ob 15:09
Včeraj sem po radiu slišal, da so prebivalci Jelendola najbolj prizadeti... Verjetno bom šel v pekel, ker sem se temu smejal :D
alojzr2
# 31.10.2018 ob 15:06
Vsi bi jokali k državi, naj nas zavaruje. Država pa vedno izstavi visoko ceno. Pobere nam že od tretjine do več kot polovico pridelka.

Vsak naj zida, kjer hoče, lahko sredi struge, vendar na lastno odgovornost. Ko mu bo ujma bajto v čoln spremenila, naj nikarte ne hodi jokat po družbeno pomoč.
ClarenceVanKuyt
# 31.10.2018 ob 09:39
Hej, hej, Cofko Cof, pridi k nam in se nasmej, da v Jelendolu bo lepo, kot je nekoč bilo!
Hrk hrk
# 31.10.2018 ob 09:28
Jelendol,po domače Putrhof.
Ramus
# 31.10.2018 ob 08:43
Ja res krasen članek o današnjem prazniku,....
QUENDI
# 01.11.2018 ob 11:09
.....Narava uničuje le že prej degradirano.......
amigo
# 01.11.2018 ob 10:28
Ne razumem zakaj nekateri obsojate druge, če se je vsak sam odločil za gradnjo bilo kakšnih objektov.

Ne vem kje vi živite, mogoče v amazonski džungli. V Sloveniji moraš za vsak stanovanjski ali gospodarski objekt pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradnjo na bregovih hudournikov in plazovitih območjih ne bi smeli dovolti.
zapravico
# 01.11.2018 ob 07:41
Prišli policaji s helikopterjem,vse posneli iz zraka potem pa hitro domov,in zgodba za njih je zaključena
bm1950
# 31.10.2018 ob 23:32

realist65
# 31.10.2018 ob 07:52
Ne razumem zakaj nekateri obsojate druge, če se je vsak sam odločil za gradnjo bilo kakšnih objektov. V tem primeru se moraš zavarovat preko zavarovalnic. Sicer pa


Nekdo mu je moral dati gradbeno dovoljenje.
Nekje nekaj ne "štima".
Ali na občini nimajo pojma ali pa so "veze".
V vsakem primeru se jim lahko zahvali.
zaposleni
# 31.10.2018 ob 17:46
To bo trajalo 10let da se sanira...
Kazalo