Okolje

Poudarki

  • Tehnologija, ki so jo razvili v okviru projekta ReSoil, omogoča čiščenje težkih kovin s cenovno dostopnimi sredstvi in brez škodljivih vplivov za okolje.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 20 glasov Ocenite to novico!
Demonstracijski objekt v Prevaljah
Objekt, ki so ga postavili v okviru projekta v Prevaljah, je namenjen demonstraciji tehnologije in ima maksimalno zmogljivost čiščenja šestih ton zemlje dnevno. Foto: Arhiv projekta ReSoil
Čiščenje
Postopek čiščenja zemlje ne vpliva na rodovitnost Foto: Arhiv projekta ReSoil
Čiščenje
Ob vzpostavljanju objekta v Prevaljah je bilo med lokalnimi prebivalci zaznati nezaupanje do njihove dejavnosti, a z odprtostjo do lokalne skupnosti in možnostjo brezplačnega čiščenja njihove zemlje je tega nezaupanja znatno manj. Foto: Arhiv projekta ReSoil
VIDEO
Čiščenje onesnažene zemlje

Dodaj v

Z novo tehnologijo bo mogoče oprati s kovinami onesnaženo zemljo

Objekt na Prevaljah, v katerem bodo preizkušali tehnologijo čiščenja zemlje, še čaka na vso dokumentacijo
18. julij 2017 ob 10:53
Ljubljana - MMC RTV SLO

Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je dolgoročna ekološka težava, saj je njihova obstojnost v tleh skorajda trajna. Večinoma se onesnaženo zemljino preprosto zamenja, pri projektu ReSoil pa so razvili novo tehnologijo, ki omogoča čiščenje zemlje brez emisij.

Tehnologija, ki so jo v okviru projekta ReSoil razvili, je po besedah vodje projekta Neže Finžgar edina na svetu, ki omogoča učinkovito odstranjevanje svinca in težkih kovin iz zemljine. "Sama tehnologija nadomešča do zdaj uporabljano tehnologijo izkopa in deponiranja zemljine," je ob tem dejala Finžgarjeva in poudarila, da po koncu čiščenja zemlja ostane rodovitna čiščenje pa tudi nima drugih vplivov na okolje.

V okviru projekta so tako že postavili remediacijski objekt na Prevaljah, katerega zmožnost je čiščenje 6 ton zemlje. V tem procesu se dnevno porabi 18 litrov žveplene kisline, 42 kilogramov apna, 24 kilogramov papirnih kosmičev in 30 kilogramov EDTA. Finžgarjeva ob tem poudarja, da gre za cenovno zelo dostopne sestavine. Objekt je že izgrajen, a še ne obratuje, saj čakajo na ustrezno dokumentacijo. Projekt ReSoil je sofinanciran v okviru evropskega programa Life+, namenjenega varstvu okolja, pri projektu pa sodelujeta družbi ENVIT in ARHEL.

Možnost brezplačnega čiščenja zemlje
"Agencija za okolje je že 2015 izdala sklep v katerem ugotavlja, da delovanje objekta ne bo imelo negativnih vplivov na okolje," je ob tem poudarila Finžgarjeva, saj so se v času gradnje soočali tudi z nasprotovanjem prebivalcev. "Ta strah je bil predvsem posledica slabega informiranja in nepoznavanja našega dela, zato smo tudi organizirali dneve odprtih vrat in s to komunikacijo se tudi mnenje prebivalcev spreminja."

K spremembam mnenja je prispevala tudi možnost brezplačnega čiščenja zemljine, ki jo ponujajo prebivalcem v času trajanja projekta. "Občani se prijavijo na to možnost, pri čemer imajo zaradi manjše zmogljivosti obrata prednost družine z majhnimi otroki, potem pa prevoznik pripelje izkopano zemljino, ki jo potem očistimo," je ob tem dejal Marko Gerl iz družbe ARHEL.

Tehnologija ne povzroča emisij
"Sam postopek je zelo enostaven. To izkopano zemljo se premeša z EDTA, pri čemer se svinec in toksične kovine premestijo v vodno fazo, potem pa jo večkrat izperemo s čisto vodo," je dejal Gerl in dodal, da zemljina tako pride v stik le z etilendiamin tetraacetatom (EDTA). Vodo, ki jo uporabljajo pri tem postopku, potem tudi reciklirajo. Na koncu postopka pridobijo tudi do šest kilogramov težek kos odstranjenega svinca.

Pri razvoju tehnologije so partnerji v projektu sodelovali z Univerzo v Ljubljani, kjer so jo najprej razvijali v laboratoriju, potem pa so jo prenesli v manjši pilotni sistem. "Oba sistema sta dokazala, da tehnologija razen trdih odpadkov, ki jih izločimo iz zemlje, ne povzroča negativnih vplivov na okolje," je poudarila Finžgarjeva.

Učinkovito tudi odstranjevanje kadmija
Objekt na Prevaljah je prejel okoljevarstveno dovoljenje, a po trenutno veljavni zakonodaji lahko čistijo le tla, ki vsebujejo precej manj težkih kovin, kot jih vsebujejo tla v neposredni okolici objekta. Domen Leštan z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki vodi razvoj tehnologije, je ob tem dejal, da upa, da bo tudi razvoj tovrstnih tehnologij vplival na zakonodajalce, da bodo te predpise ustrezno spreminjali.

Postopek je poleg odstranjevanja svinca učinkovit tudi pri odstranjevanju kadmija. Sicer pa je Leštan poudaril, da je uspešnost odstranitve težkih kovin odvisna od same strukture tal. V izrazito kislih tleh lahko s to tehnologijo odstranimo okoli 80 odstotkov svinca, v karbonatnih tleh kot so v Mežiški dolini, pa lahko odstranimo do 70 odstotkov svinca.

Bistvena je omejitev biološke dosegljivosti
Je pa Leštan ob tem poudaril, da je najpomembnejša pri tem omejitev biološke dosegljivosti težkih kovin oziroma prehajanja težkih kovin v rastline. "Tako je v kislih tleh, kjer sicer lahko odstranimo več svinca biološka dosegljivost težkih kovin še vedno višja kot pri karbonatnih tleh." Tehnologija pa je uspešna tudi pri arzenu. "Arzena ne moremo odstraniti, lahko ga pa močno imobiliziramo, kar je tudi poglaviten način za ukvarjanje z arzenom v svetu."

Razvoj tovrstnih tehnologij je po trditvi Leštana nujen, saj smo že v fazi, ko je človekov vpliv na okolje tako močan, da mu samoobnova ne zmore več slediti. Na področju tal je po mnenju Leštana zgolj izkop in deponiranje onesnaženih tal znatno manj učinkovita rešitev, zlasti če se čisto zemljino vozi na onesnažena tla.

Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
tocco
# 18.07.2017 ob 13:19
Pravtako poznamo tudi druge postopke odstranjevaja težkih kovin kot so uporaba fitoremidacijskih rastlin in gob predvsem imate v arhivu oddaje ugriznimo v znanost.
Emsho
# 18.07.2017 ob 16:23
Se strinjam z blakeom...tale bi na koncu lahko izpadla kot tisti vic kako se rešiš zadaha po čebuli - tako da se naješ česna.
RenatoP
# 18.07.2017 ob 13:40
Valda kavč slovencli takoj šimfat pa pomanjševat kerokol idejo. Hvala da nekdo kaj dela v tej smeri
james blake
# 18.07.2017 ob 13:11
EDTA je močan nespecifičen ligand, ki v kompleks veže veliko večino kovinskih ionov. je strupen in se v remediacijah zemljin naj neb uporabljal, ker nimamo pojma koliko dodatne strupenosti bo prineslo sproščanje tako imobiliziranih kovin iz organskega kompleksa z EDTA. Žveplova kislina - verjetno gre za precipiracijo netopnih kemijskih zvrsti svinca. Ampak uporaba žveplove kisline in potem apna za nevtralizacijo? In kaj pri tem dela baker (apno hudo poveča mobilnost bakrovih ionov, ki so ubijalci koristnih talnih mikroorganizmov). Pomisliti na denimo mežico ali celje? kdo bo to plačal? milijone ton zemlje odkopati, jo premešati s tonami EDTA, hektolitri žveplene kisline in planino apna? Strošek v stotinah milijonih evrov? Tehnologija za čiščenje zemlje na gredici kraljeve družine iz arabskega sveta?
Takole na hitro imam nekaj vprašanje glede te , kao, novosti. Ta stvar je v svetu znana že nekaj desetletij - nekaj podobnega so uporabili pri čiščenju tal na prizorišču londonskih olimpijksih iger, denimo. Tale je primerna času kislih kumaric in pasje vročine.
HOR
# 18.07.2017 ob 13:01
Kdaj bo država za to jasno akutno problematiko namenila eko subvencije in ugodne kredite v vsaj približnem ekvivalentu, kakor do sedaj za energetsko in ekonomsko slabo učinkovito (predrago) pridobivanje elektrike iz sonca, z do sedaj praktično zanemarljivimi pozitivnimi učinki...
10april
# 20.07.2017 ob 20:10
ne se hecat
nikoli
# 20.07.2017 ob 14:02
@adrenalincek
# 18.07.2017 ob 23:06
Prijavi neprimerno vsebino
Konoplja in druge čistilne rastline z miceliji so biološki čistilci zemlje in ostane produkt, vlakna, ki jih predelaš v končne izdelke.

Kemija je strup.


Če rastlina naloži vase neko kovino ki jo želimo odstraniti, je potrebno to rastlino požeti in odpeljati na neko mesto, kjer bo zgnila. Če zgnije tam, kjer je zrastla, je učinek ničen.
veselo-na-delo
# 19.07.2017 ob 17:30
A imajo tako veliko zmogljivost čiščenja zemlje, da jim jas lahko pripeljem celo polje s koruzo vred, da mi jo očistijo tudi pesticidov ?.
nikoli
# 18.07.2017 ob 14:22
Vse lepo in prav, vendar je masa zemlje do globine 25 cm (globina oranja)) na enem hektarju (100 m*100 m = 10.000 m2) 3.500 ton. Praktično je stvar povsem nerešljiva.
tim sein
# 18.07.2017 ob 13:35
A se splača? :)
okram23
# 18.07.2017 ob 12:35
Potrebno je tudi odstraniti težke kovine iz teles, saj lahko povzročajo kar nekaj težav...
Mommy_Kitty
# 18.07.2017 ob 20:40
Najprej naj dobijo vse potrebne gradbene in okoljske dokumente, ne pa da se hvalijo z na črno zgrajenim objektom, ki v resnici skoraj zakotovo ne bo obratoval.
Re
# 18.07.2017 ob 13:10
Kemijsko očiščena zemlja je mrtva in ni primerna za sejanje in vzgojo rastlin. Zemljo se da poceni in enostavno očistiti na biološki način. Traja nekaj dlje časa, učinki so odlični, cena čiščenja zanemarljiva. Ta postopek je znan že vsaj petnajst let. Hkrati težke kovine niso tako hudo škodljive, kot se hoče prikazati, v nizkih koncentracijah nas celo ščitijo prek bakterijami, glivicami in drugimi mikroorganizmi.
adrenalincek
# 18.07.2017 ob 23:06
Konoplja in druge čistilne rastline z miceliji so biološki čistilci zemlje in ostane produkt, vlakna, ki jih predelaš v končne izdelke.

Kemija je strup.
Kazalo