Okolje
V gozdovih je v prihodnje pričakovati več bolezni in škodljivcev, vse več pa je tudi invazivnih tujerodnih vrst. Foto: BoBo
V mestnih okoljih, kjer je povprečna temperatura malo višja kot na podeželju, za zasaditve javnih površin predlagajo kraške rastline, ki lahko rastejo v kamnu, na vročem soncu in visokih temperaturah. Foto: BoBo
Trenutno slovenske gozdove pomlajujejo v glavnem z listavci, kot sta bukev in gorski javor. Foto: BoBo
Najbolj je na udaru smreka, predvsem zato, ker je bila umetno prenesena v okolje Srednje Evrope na zanjo neustrezna, nižinska območja. Foto: BoBo

Dodaj v

Zaradi podnebnih sprememb v gozdovih smreko nadomeščajo listavci

Za mestne parke najprimernejše kraške rastilne
12. avgust 2018 ob 13:43,
zadnji poseg: 12. avgust 2018 ob 14:02
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Podnebnim spremembam se v Sloveniji gozdarji prilagajajo tako, da smreke vedno bolj nadomeščajo z listavci, kot sta bukev in gorski javor. V parkih pa med tem postajajo vedno številčnejše višjim temperaturam prilagojene trajnice.

Dviganje povprečne dnevne temperature, spremembe padavinskega režima z več padavinami pozimi in manj poleti, podaljševanje sušnih obdobij, več vročinskih valov, krajšanje obdobij s snežno odejo, pogoste ujme – vse to ima vpliv in tudi ogroža gozdove in druge rastline v Sloveniji, ki je sicer znana po pestrosti vrst.

Rastline različno kljubujejo vremenskim spremembam in se jim nekatere lahko skozi čas tudi prilagajo. Za zdaj v Sloveniji še ni dokazov o izginevanju določenih rastlinskih vrst zaradi podnebnih sprememb, je pojasnila raziskovalka Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer med drugim tudi svetujejo glede zasaditev javnih površin.

Kraške rastline za mestne parke
V mestnih okoljih, kjer je povprečna temperatura malo višja kot na podeželju, tako za zasaditve javnih površin predlagajo kraške rastline, ki lahko rastejo v kamnu, na vročem soncu in visokih temperaturah in ki tudi zdržijo nižje zimske temperature.

Med takšne spada denimo kraški šetraj, ki je trajnica, se lepo razraste, je tudi medonosna. Glede cvetličnih zasaditev Ravnjakova priporoča hermelike in astre, med drevesnimi vrstami, primernimi za zasaditve v mestih, so mali jesen, črni gaber in mokovec. To so vrste, ki ne potrebujejo tako veliko vzdrževanja, so trpežne in prilagojene našemu okolju.

Neprimerne nizozemske enoletnice
Manj primerne za zasaditve javnih površin so rastline, vzgojene v drugih okoljih, denimo na Nizozemskem. In če so enoletnice, te hkrati predstavljajo tudi velik strošek. Rastline, ki niso prilagojene našim razmeram, zahtevajo več nege, s tem je prav tako več stroškov in vse to na dolgi rok ni smiselno in učinkovito, pravi strokovnjakinja.

Več bolezni in škodljivcev
Že vrsto let se podnebnim spremembam prilagaja gozdarska stroka v svojih gozdnogojitvenih načrtih in ukrepih za sanacije po ujmah, ki so v zadnjih letih prizadele slovenske gozdove. Poleg tega je v gozdovih v prihodnje pričakovati tudi več bolezni in škodljivcev, vse več je invazivnih tujerodnih vrst, je pojasnil Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Za smreko nižinska območja niso dobra
Najbolj je na udaru smreka, predvsem zato, ker je bila umetno prenesena v okolje Srednje Evrope na zanjo neustrezna, nižinska območja. Smreka ima težave s pridobivanjem vode in jo sušna obdobja toliko bolj prizadenejo. Zato jo posledično tudi bolj napadajo podlubniki. Gozdarji podobne težave v prihodnosti pričakujejo tudi z bukvijo in jelko, prav tako z nekaterimi plemenitimi listavci, malo bolje kaže hrastom.

Ob tem Breznikar poudarja, da so drevesne vrste živi organizmi in so se sposobne prilagoditi spremembam. Težava nastopi, če so te spremembe prehitre. In ko gozdarji razmišljajo o ukrepih za prilagajanje, ne razmišljajo le o drugih drevesnih vrstah, temveč tudi skušajo najti varietete iste drevesne vrste, ki je na neke dane razmere bolje prilagojena.

Pogozdovanje z listavci
Trenutno slovenske gozdove pomlajujejo v glavnem z listavci, kot sta bukev in gorski javor, nekaj je tudi smreke na zanjo primernih rastiščih, pa tudi jelke in češnje. Ko pomlajujejo gozd, pa se gozdarji odločajo predvsem za pestre zasaditve, saj jih lahko kot takšne tudi pozneje prilagajajo novonastalim razmeram.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Voly
# 12.08.2018 ob 14:08
Ja, smreka je doma nad 1000 metri. To mi je dedek razlagal še pred 40 leti, pa nisem povsem razumel zakaj. Sedaj razumem. Če je smreka prenizko, jo napadajo razni škodljivci, sedaj ko je vse bolj toplo to pride še bolj do izraza.
Torej, nekje do 1000 metrov listavci, višje pa smreka in drugo gorsko drevje. Tako je naravno in tako mora biti.
opat
# 12.08.2018 ob 14:12
Smreka v Sloveniji nikoli ni bila nižinsko drevo. Smrekin habitat je med 1000 in 1500 nmv. Smreko so gozdarji umeščali v gozd zaradi hitre rasti in donosa. Slaba stran tega je ker smreka ne prenaša suše in visokih poletnih temperatur. Posledično postane šibka in se ne brani dobro pred lubadarjem. Na smrekinem naravnem habitatu ni lubadarja. Če že je, napada šibko rastje in pomaga gozdu z naseljevanjem primernejšega rastja. Treba je vedeti, da lobadar ni sovražnik gozda ampak je njegov prijatelj saj s svojim delovanjem pomaga odstranjevati bolno in neprimerno rastje s tem pa omogoča primernejšim drevesnim vrstam prostor in svetlobo. Nižinski iglavec v naših gozdovih je Jelka. Omogočajmo ji rast. Trudimo se razumeti naše gozdove. V naših gozdovih je edini škodljivec človek. Človek razume samo finančno plat gozda.
penzl
# 12.08.2018 ob 14:07
V nižinah je pri nas itak preveč iglavcev, sploh smrek, ker so včasih na veliko pogozdovali z njimi. Zato tudi taki problemi z lubadarjem. Tako da s tega vidika se stvari samo vračajo v prvotno stanje.
Bloodline
# 12.08.2018 ob 14:01
Gozd. Tako vsakdanja stvar, pa vedno fascinantna.
zlobniCO2
# 12.08.2018 ob 14:16
Ja z gozdom se je premalo delalo z glavo.
viljam_s
# 12.08.2018 ob 14:17
Zaradi klimatskih sprememb??? Halooo? Slovenski gozdovi so po večini bili listnati gozdovi od pamtiveka. S smreko so nadomeščali zaradi hitrejše rasti ampak avtohtoni gozd pa je po večini bil listnat.
Tako stanje kot je bilo bi se tako in tako moralo tudi vrniti saj se je smreka in iglavci izkazali za neprimerne - lubadar, požari, ect.
Binder Dandet
# 12.08.2018 ob 14:10
@vongobongo:
HORa res premnogi berete pomankljivo. On ne zanika klimatskih sprememb. Dvomi pa v odlocujoc cloveski faktor in pravi, da so spremembe nekaj normalnega, ja. Pravtako nasprotuje kataklizmicnim napovedim.
Vongobongo
# 12.08.2018 ob 14:03
Hm kje je HOR , da vam razlozi , da to ni zaradi klimatskih sprememb , ampak je to nekaj obicajnega ;p
montebuba
# 12.08.2018 ob 14:29
Smreka se je sredi 20.stoletja sadila predsvem zaradi gospodarskih razlogov (hitra rast, dober močan les, ne prefinjen....torej res za široko uporabo)..s tem pa.so seveda posegli v naravno vegetacijo ki je bila v Sloveniji zmeraj listnati gozd (bukev, hrast, javorji tudi jesen) razen na pohorju, krasu, ob obali in na višjiih nadm višina SZ Slovenije;
Smreka ima zelo rada kisla tla z malo dušika in slabo podrastjo (na kislih tleh uspeva manj rastlin) zato je prislo tudi do sprememb in posledično bolezni
V zadnjem desetletju pa se veliko sadijo tudi jelke
DrMinistr
# 12.08.2018 ob 19:29
razen nad 2000 metri kjer je naraven habitat smreke in macesna

Lol...pa si ti že kdaj bil nad 2000m?
Meteorit
# 12.08.2018 ob 17:35
Nekaj pa brihtneži vseeno ne razumejo - smreka je edino drevo, pri katerem lahko že po 20 letih dobiš iz njega lesne sortimente (torej ne zgolj drva).
Smreka je praktično vsaka za na žago. Od npr. bukev jih je takih zgolj 20%, ostalo so samo drva.

In še nekaj - lubadar jih napada, to je res. Ampak jih ne uniči, pameten gospodar jih poseka in proda. Res za manj kot bi dobil zanje čez npr. 50 let, ampak roko na srce, če bi ta denar od lubadarskih smrek pametno naložil, bi čez 50 let dobil bistveno več kot pa za les.

Ne zagovarjam smrek v nižinah, tako kot ne palm v kopru in pavlovnije kjerkoli, ampak malo z glavo je treba razmislit zakaj je tako kot je.
hepan
# 12.08.2018 ob 15:16
Slovenski gozdovi so pred pogozdovanjem bili 80 % listavci, 20 % iglavcev. Zdaj pa klimatske spremembe krive #butale #jebeniCO2 #zmrznitecevamjetoljubse
GorskiVodnik
# 12.08.2018 ob 16:31
@roll_bar
Še vedno uživamo sadove socializma

Ti bogeca, res nisem vedel, da smo pri nas že v času Franca Jožefa imeli socializem. Forsiranje smreke se je namreč začelo že v 19. stoletju. Ni treba verjeti meni, vprašaj kakšnega gozdarskega inženirja...
jales
# 12.08.2018 ob 16:27
Na Gorjancih(večina pod 1000m) imaš listavce, ob vznožju, so pa tudi na veliko sadili smreke. Kot da bi streho in klet zamenjal.
foxhunt
# 12.08.2018 ob 16:07
Nekaj naravnega. smreka je umetno zasajena na tej nadmorski visini. Narava jemlje nazaj po svojih zakonih.
HOR
# 12.08.2018 ob 15:41
Tudi velik porast in obsežni napadi lubadarjev (Pine beetle) niso nobena novost klimatskih sprememb ali segrevanja saj so se tako obsežno pojavljali, na primer, tudi že v času globalnega ohlajanja leta 1976, ko so znanstveniki še na veliko napovedovali ledeno dobo...
klik...
mooodeeel
# 12.08.2018 ob 15:38
Vsaj nekaj dobrega. Listavce smo nekoč že posekali in nadomestili z iglavci. Pa naj se malce popravi nazaj. Hvala, globalno segrevanje!!!
kralj matjaž
# 12.08.2018 ob 16:18
predvsem zato, ker je bila umetno prenesena v okolje Srednje Evrope na zanjo neustrezna, nižinska območja.

Torej ne zaradi podnebnih sprememb.
HOR
# 12.08.2018 ob 15:19
@Vongobongo
# 12.08.2018 ob 14:03
Hm kje je HOR , da vam razlozi , da to ni zaradi klimatskih sprememb , ampak je to nekaj obicajnega ;p

...
Ni več potrebna razlaga saj je @viljam_s #12.08.2018 ob 14:17 že vse razložil...
Vrača se torej naravno avtohtoni slovenski gozd...
Skratka spet "grozne" in "še nevidene" "unikatne" posledice klimatskega dogajanja oziroma klimatskih sprememb... ("zaradi" CO2 emisij kakopak) ...LOL
protimm.c
# 12.08.2018 ob 20:43
nad 2000m je naraven habitat kamen in skala
HOR
# 12.08.2018 ob 15:28
"...V mestnih okoljih, kjer je povprečna temperatura malo višja, kot na podeželju, za zasaditve javnih površin predlagajo kraške rastline, ki lahko rastejo v kamnu, na vročem soncu in visokih temperaturah..."

A se mogoče drevesa in zelenje po mestih sušijo zaradi vročine. NE!
Zaenkrat rabimo samo precej več dreves in zelenja v mestih za ublažitev efekta urbanega toplotnega otoka, ki ga povroča beton, asfalt in promet ne pa nujno kraških rastlin ali celo kakšnih tropskih palm, ki se ne obnesejo niti v Kopru...
HOR
# 12.08.2018 ob 16:33
Sicer pa je v času na novo izumljenih starih klimatskih sprememb Zemlja zadnjih ca 30 let, kljub neprimerno prevelikemu obsegu sekanja predvsem tropskega gozda povprečno precej ozelenela, saj se je površina zelenih delov rastlin povečala za ca 14% (za ca površino Avstralije) vsled delovanja povišanja koncentracij CO2 v zraku. Rastline pa so tudi bolj odporne na pomanjkanj vode saj so stomate (odprtine) za zajem CO2 vsled več CO2 lahko bolj zaprte in posledično izhlapi manj vode. In seveda je tako tudi odjem CO2 iz zraka večji...
Nič kaj katastrofalen vpliv več CO2 (emisij) tukaj. Prav obratno...
klik...
klik...
HOR
# 12.08.2018 ob 16:09
@Vongobongo
# 12.08.2018 ob 15:53
"...To HOR ;) Pokazi jim kako zivijo v zmoti ;)..."


...
Ne živijo ravno vsi v klima alarmistični zmotah. Pa tudi kar preveč se jih samo opurtuno glajhšaltung brihtno pretvarja...
jodlzi
# 12.08.2018 ob 19:43
Ni to poanta klimatskih razmer...v 50’ letih oz po 2 sv vojni so zaradi potreb in zelje po cim vecji kolicini konstrukcijskega lesa (=smreka) pogozdevali s smreko na obmocjih ki za to niso primerni...posledice tga vidimo danes...
Roll_bar
# 12.08.2018 ob 15:17
Še vedno uživamo sadove socializma
Ali G
# 12.08.2018 ob 17:18
Smreka je tako ali tako invazivna vrsta posejana pred 150-200 leti ker je kmetom hitrje vrnila biomaso in bi morali slovenske gozdove tako ali tako večinoma predstavljati listavci razen nad 2000 metri kjer je naraven habitat smreke in macesna
PONOS
# 12.08.2018 ob 16:34
Haleluja je posvetlilo.Upam da permakulturno.
lemur
# 12.08.2018 ob 14:56
Kul komentarji, hvala!
los-t
# 12.08.2018 ob 18:26
Ni ga drevesa kot je jablana in ni ga grma kot je vrtnica. Posadiš oboje po tri in greš. Kar preživi prvo leto ne uniči več nobena klimatska sprememba. Čez pet let je senca in jabka, šnops in cvetje...dile dobiš itak u Bauhausu, omare pa u Ikei.
Bivši uporabnik
# 12.08.2018 ob 13:55
Se bolje.
borut-blas
# 13.08.2018 ob 12:25
kaj pa jabolka in hruške ? orehi , kostaji ? češnje ?
asimina? vsa kar je za pojest , to je zame
kingeston
# 13.08.2018 ob 11:54
kako priročno je a vse kriviti globalno segrevanje, sploh če so na udaru ne-avtohtone smreke...
vinklj.kugla
# 12.08.2018 ob 14:23
jelka pri nas je gotova. lovci bi se radi svoje igrce igral in je jelenjad/srnjad tako namnožena po gozdovih da mladih jelk sploh ni več ker vse obglodajo!
Vongobongo
# 12.08.2018 ob 15:53
To HOR ;) Pokazi jim kako zivijo v zmoti ;)
oziris.va
# 12.08.2018 ob 14:57
A niste govorili, da ni klimatskih sprememb?
JM39
# 13.08.2018 ob 08:13
Bučke, še ena fora , da opravičijo nespametno ravnaje in idiotizem "stroke" v preteklosti. Niso krivi strokovnjaki, krive so klimatske spremembe. Še enkrat - BUČKE
frakl
# 12.08.2018 ob 16:32
Ja, iz česa bomo pa potem delali ostrešja, bomo imeli bukove špirovce ?
Sandopes
# 12.08.2018 ob 14:45
To pa ne bo dobrega!
Kazalo