Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 35 glasov Ocenite to novico!
Plastika
Če ribe, želve, morski sesalci ali ptiči zaužijejo košček plastike, se jim zatakne v prebavni cevi, kar je zanje lahko usodno. Foto: Reuters
Plastika
Si lahko predstavljate življenje brez uporabe plastičnih vrečk? Foto: Reuters
Plastika
Zemljevid prikazuje države, ki so prepovedale (rdeča barva), omejile (rožnata) uporabo plastičnih vrečk, o prepovedi razmišljajo (rumena) ali so na vrečke uvedle davek ali druge dajatve (zelena). Zemljevid prikazuje stanje avgusta letos. Foto: Reuters
Plastika
Na tržnici v Pekingu prodajajo ribe, želve in močerade. Vsak paketek je napolnjen s kisikom in hranilno tekočino, ki živali ohranjata pri življenju do dva meseca. Foto: Reuters
Plastika
Plavanje med umazanijo v predmestju Manile, Filipini. Foto: Reuters
Plastika
Plastiko morski tokovi odnesejo na vse konce, tudi na najbolj oddaljene in nenaseljene koščke sveta. Foto: Reuters
Plastika
Proizvodnja plastike je nezahtevna in poceni. Foto: Reuters
Plastika
Ključ do zmanjšanja odpadkov sta več recikliranja in večkratno recikliranje. Foto: Reuters
Plastika
Človeštvo vsako leto v oceane odvrže 8,3 milijona ton plastičnih odpadkov. Foto: Reuters
Plastika
Smo pripravljeni spremeniti svoje življenjske navade? Foto: Reuters
Plastika
Strokovnjaki opozarjajo, da nam zaradi množice plastičnih smeti grozi huda okoljska kriza. Foto: Reuters

Dodaj v

Zemlja - modri planet? Ne, Zemlja - planet Plastika.

Proizvedli smo plastike za milijardo slonov
10. december 2017 ob 06:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vsako minuto, da, minuto, ljudje po svetu kupimo milijon plastenk. Leta 2021 naj bi to število naraslo še za 20 odstotkov. Ne le da je plastika povsod, pojavljajo se opozorila, da vstopa tudi v našo prehranjevalno verigo.

Ni dvoma, da je plastika koristen, učinkovit in priročen material. Prilagodljiva in trajna, kot je, je marsikje in marsikomu olajšala življenje, zato jo lahko po uporabnosti postavimo ob bok drugim materialom, ki so nastali izpod človeških rok, kot so jeklo, beton ali opeka. Plastiko je človeštvo množično začelo izdelovati v 50. letih 20. stoletja. Danes je vsepovsod okoli nas, vključena je v naša življenja prek vrečk, embalaže, folij, je celo sestavni del letal. Plastika je nadvse uporabna, a prav njeni ključni lastnosti - obstojnost in nerazgradljivost - predstavljata danes eno največjih okolijskih groženj našemu planetu. Nobena od prevladujočih oblik uporabe plastike namreč v okolju ne razpade, tako da je edini mogoči način za popolno uničenje plastike segrevanje do izjemno visokih temperatur, kar pa znova sproža pomisleke za zdravje ljudi in onesnaževanje zraka.

Zato se plastika preprosto nalaga. In nalaga se dan za dnem, leto za letom, na različnih koncih sveta. Njena proizvodnja se ne ustavlja, prav nasprotno, ljudje porabimo plastike in plastičnih izdelkov vse več. Ameriški strokovnjaki so pred meseci izračunali, da smo v dobrih 65 letih, torej od izuma takrat novega materiala, proizvedli že 8,3 milijarde ton plastike. Ta kup plastike je težek toliko kot 25.000 slavnih nebotičnikov Empire State Building v New Yorku ali kot milijarda slonov. Po napovedih naj bi človeštvo do leta 2050 proizvedlo že 34 milijard ton plastike. "Vstopili smo na ogromni tekoči trak izdelave plastike, s katerega nočemo oziroma ne znamo izstopiti. Kje se ta trak konča, ne ve nihče," je za BBC dejal avtor študije, industrijski ekolog Roland Geyer z univerze California v Santa Barbari.

Vrečka, ki jo potrebujemo le nekaj minut, razpada tisočletja
Ne le da plastika ne razpade sama od sebe, težava je tudi v njeni kratkoročnosti. Kaj storite s plastično vrečko, v kateri ste iz trgovine prinesli sadje, ali folijo, v katero je zavita zelenjava? Verjetno jo vržete v smeti. Prav pri pakiranju hrane v plastiko je izkoristek tega materiala najmanjši. Po podatkih strokovnjakov in okoljevarstvenikov skoraj 80 odstotkov plastike konča na smetiščih. Preostali del se reciklira ali pa konča kot smet na kopnem ali v vodi, in to najbolj onesnažuje okolje. Povedano drugače, ljudje smo proizvedli že toliko plastičnih odpadkov, da bi z njimi lahko z deset centimetrov debelo plastjo prekrili celotno ozemlje Argentine, ki je osma največja država na svetu.

"Hitro se približujemo dejstvu, da bomo Zemljo lahko imenovali planet Plastika. Čim prej moramo začeti razmišljati o tem, kako različne materiale, posebej plastiko, uporabljamo," je dodal Geyer. Čeprav se odstotek reciklirane plastike počasi dviga, sodobni kemijski načini pa poznajo alternativne možnosti za biorazgradljivost, je proizvodnja plastike tako nezahtevna in tako poceni, da še vedno strmo narašča. Kljub vse resnejšim opozorilom, da je treba ukrepati ne jutri, ampak – zdaj.

ŠTEVILKE, ŠTEVILKE
- Svet je v slabih 70 letih proizvedel 8,3 milijarde ton plastike.
- Polovica plastike je bila proizvedena v zadnjih 13 letih.
- Le okoli 30 % vse izdelane plastike je v uporabi še danes.
- 79 % odrabljene plastike konča na odpadu, 9 % se reciklira, 12 % pa zažge.
- Najmanj časa se uporablja plastika za pakiranje živil - manj kot eno leto.
- Najdlje se uporablja plastika pri gradnji in strojih.
- Po ocenah bo leta 2050 na svetu že 12 milijarde ton plastičnih smeti.
- Stopnja recikliranje plastike v letu 2015: v Evropi 30 %, na Kitajskem 25 %, v ZDA 9 %.
Vir: časopis Science Advances


ZDA niso privolile v obvezujoče cilje
V teh dneh je v Nairobiju v Keniji potekal okolijski vrh Združenih narodov, a ta novica se ob pestrem zunanjepolitičnem dogajanju ni uvrstila v veliko medijev. Vrh se je končal podobno kot drugi takšni dogodki v preteklosti, na katerih so razpravljali o ukrepih za varovanje okolja - z resolucijo, ki ni pravno obvezujoča in ne določa natančne časovnice. Države članice so v dokument zapisale, da mora svet popolnoma preprečiti, da plastični odpadki končajo v oceanih. Čeprav držav, ki se te obveze ne bodo držale, ne čaka nikakršna kazen ali sodni postopek, so delegati prepričani, da je že samo sprejetje resolucije zadosten signal za resnejše ukrepe glede odpadne plastike in jasno sporočilo podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo in predelavo plastike. Tudi tokrat si je več držav prizadevalo za ostrejše in zavezujoče ukrepe, a so svoje želje opustile, potem ko so ZDA dale jasno vedeti, da ne bodo privolile v nikakršne mednarodno dogovorjene številčne cilje, piše BBC. V Nairobiju so se dogovorili, da bodo države oblikovale mednarodno delovno telo, ki bo bedelo nad plastičnimi smetmi v oceanih. Trenutno onesnaženost svetovnih vod s plastiko je vodja ZN-ovega urada za oceane Lisa Svensson označila za "planetarno krizo". "V nekaj desetletjih, odkar smo spoznali uporabnost plastike, smo zaradi tega materiala skoraj uničili ekosistem v oceanih. Plastika, ki jo odvržemo v morje, pomeni nepopravljivo škodo za vse življenje v oceanih," je dodala.

Nekatere države so sicer ukrepale na lastno pobudo in si postavile omejitve glede uporabe plastike. Če pogledamo le Afriko: Južna Afrika in Kamerun sta uvedla davek na uporabo tankih plastičnih vrečk, nekatere druge afriške države, kot so Mavretanija, Senegal, Slonokoščena obala, Mali, Gana, Kenija, Etiopija, Malavi, Mavricius, Zanzibar in Uganda pa že poznajo popolno prepoved plastičnih vrečk. Med neafriškimi državami je Bangladeš omenjene vrečke prepovedal že leta 2002, saj so popolnoma zamašile odtoke in povzročile hude poplave v državi. Šrilanka in druge prej omenjene države so se za prepoved odločile iz podobnih razlogov, a tudi zato, ker je živina zaradi žvečenja plastičnih vrečk večkrat zbolela. Kakršen koli je razlog, morskim bitjem bo vsaka takšna prepoved le koristila. "Jasno je, da Združeni narodi ne morejo sami rešiti onesnaženosti oceanov in morij s plastiko, a energija in zavedanje o tem problemu še nikoli nista bila tako velika," je dejal predstavnik ZN-a Sam Barratt.

Kitajska daleč največja onesnaževalka s plastiko
Manjka seveda časovni okvir. Indonezija, druga največja onesnaževalka s plastiko, za Kitajsko, je svetla izjema, saj so si oblasti postavile cilj, da bodo njeni državljani do leta 2025 za 75 odstotkov zmanjšali metanje plastičnih odpadkov v morje. Pohvalno, a nekateri opozarjajo, da so zagrožene kazni za kršenje te prepovedi premile, da bi Indonezijci resnično začeli spreminjati svoje navade. Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da je za več kot polovico plastičnih odpadkov v oceanih odgovornih le pet držav: Kitajska, Indonezija, Filipini, Vietnam in Šrilanka.

Poleg tega se v univerzalni svetovni organizaciji, kar Združeni narodi so, nič ne more zgoditi hitro. Svenssonova predvideva, da bi se lahko države članice o mednarodnopravno obvezujoči pogodbi o prepovedi onesnaževanja oceanov s plastiko dogovarjale še deset let, še nadaljnji dve leti pa bi nato trajalo, da bi dejansko začela veljati. Opozarja tudi, da niso težava le plastični odpadki, ampak da oceane onesnažujejo tudi kemikalije, kanalizacijske odplake, razvoj obalnih območij, pretirano ribištvo, podnebne spremembe in izkoriščanje koralnih grebenov.

Na začetku leta so bili raziskovalci osupli, ko so skoraj 18 ton plastike odkrili na koralnem atolu Henderson v Južnem Tihem oceanu, ki velja za enega najbolj odmaknjenih koščkov sveta in nima stalnih prebivalcev. Plastiko so odkrili tudi na oddaljenih obalah Arktike. Če se bo onesnaževanje s plastiko širilo v takem tempu, bo teža plastike v oceanih leta 2050 že enaka teži vseh rib, ki plavajo v njih.

Države, ki najbolj onesnažujejo s plastičnimi odpadki (v milijonih ton, za leto 2013)
1. Kitajska 8,8
2. Indonezija 3,3
3. FIlipini 1,9
4. Vietnam 1,85
5. Šrilanka 1,7
6. Tajska 1
7. Egipt 0,9
8. Malezija 0,85
9. Nigerija 0,7
10. Bangladeš 0,65

Vir: sciencemag.com


Reciklirati enkrat, dvakrat ... dvajsetkrat
Trenutno ne obstaja na papirju zapisana prepoved o metanju plastičnih izdelkov s kopnega v morje, obstaja le dokument, po katerem se ne smejo plastični odpadki metati v morje s potniških ali tovornih ladij. Združeni narodi so sicer nedavno sprejeli resolucijo o "obsežnem zmanjšanju" vseh plastičnih odpadkov do leta 2025, a natančna razlaga te zaveze je obvisela v zraku. "Grozi nam plastični cunami in kar najhitreje se moramo ubraniti," je dejal Erik van Sebille z univerze v Utrechtu na Nizozemskem. Pomorski biolog Richard Thompson opozarja, da bi bil del problema rešen že, če bi vsak plastični izdelek reciklirali, po možnosti več kot enkrat ali dvakrat. "Nekateri menijo, da bi lahko vsako plastenko reciklirali tudi 20-krat. Če nam to uspe, bi opazno zmanjšali količino plastičnih odpadkov. Sveti gral recikliranja je vodilo, da material ohranimo pri uporabi. A naše študije so pokazale, da je bilo kar 90 odstotkov vse plastike, ki smo jo reciklirali, to pa znese okoli 600 milijonov ton, reciklirane le enkrat."

Po ocenah strokovnjakov vsako leto v morje odvržemo okoli osem milijonov ton plastike, kar ni problematično le zaradi samega onesnaževanja, ampak tudi ker plastika močno škodi morskim živalim. Mnogo živali, na primer ribe, plastiko zamenja za hrano in zaužijejo drobne dele polimerov, s tem pa plastika vstopa tudi v prehranjevalno verigo. Lani avgusta je študija univerze v Plymouthu v Veliki Britaniji ugotovila, da so delce plastike odkrili kar v tretjini ulovljenih rib v britanskih vodah. Želve plastiko jedo, ker jo zamenjajo za meduze, ptiče, ki živijo ob morju, pa plastika privlači zaradi vonja. Strokovnjaki so namreč odkrili, da oddaja podoben vonj kot gnijoča morska trava, saj se na delce plastike, ki plavajo v morjih, običajno prime plankton. Kar okoli 90 odstotkov morskih ptic v svojem življenju zaužije koščke plastike, kar zanje pomeni veliko nevarnost ali celo smrt. Najbolj so ogroženi albatrosi, cevonosci in viharniki, saj se ti ptiči pri orientiranju in iskanju hrane zanašajo na vonjave.

Onesnaževanje s plastiko pa ni težavno le pri morskih ekosistemih, ampak tudi pri kopenskih. "Vedno več govorimo o vplivu plastike na morske organizme, mnogo manj pa je znano o njenem vplivu na življenje na kopnem. Predvidevam, da plastika v enaki meri ali pa še večji škodi tudi kopenskim bitjem," je dejal Geyer. Dodal je: "Najbolj narašča proizvodnja plastičnih posodic za hrano, plastenk in folij, ki jih imamo za enkratno uporabo. Kar polovica vse izdelane plastike v štirih letih ali še prej postane navaden odpadek."

V 83 odstotkih vode iz pipe je mikroplastika
Septembra so znanstveniki v obsežni raziskavi ugotovili prisotnost vlaken plastike v vodi iz pipe v različnih delih sveta, kar pomeni, da milijoni ljudi pijejo (pijemo?) vodo, ki je onesnažena z drobcenimi delci plastike. Na tak način je onesnažene kar 83 odstotkov vse analizirane vode, kar potrjuje domnevo, da je onesnaženost s plastiko na zemlji prav tako obsežna in škodljiva kot v morju. Najvišjo stopnjo onesnaženosti, kar 94-odstotno, so odkrili v ZDA, sledita Libanon in Indija. V Evropi je stanje najboljše; Velika Britanija, Nemčija in Francija so dosegle najboljše rezultate, a onesnaženost je še vedno visoka, 72-odstotna. Povprečno število mikrovlaken v 500 mililitrskem vzorcu vode je segalo od 4,8 v ZDA do 1,9 v Evropi. To odkritje je skrb vzbujajoče zaradi dveh dejstev - zelo majhnih delcev plastike in kemikalij oziroma patogenov, ki se lahko skrivajo v mikroplastiki. "Če so v vodi iz pipe plastična mikrovlakna, pomeni, da so zelo verjetno prisotni tudi nanodelci, ki pa jih ne moremo meriti. Ker so ti nanodelci tako majhni, lahko prodrejo v človeške celice, s tem pa v organe. To pa je zelo skrb vzbujajoč podatek," je dejala Anne Marie Mahon s tehnološkega instituta Galway-Mayo na Irskem.

Mikroplastika poleg tega privlači bakterije, ki živijo tudi v kanalizacijskih odplakah, lahko pa vsebuje oziroma absorbira tudi strupene kemikalije. Razsežnost razširjenosti mikroplastike v življenju ljudi se le počasi izrisuje. Lani so v Nemčiji drobne delce plastike odkrili prav v vseh 24 vrstah piva, ki so jih testirali, pa tudi v medu in sladkorju. Leta 2015 pa so strokovnjaki v Parizu odkrili, da mikroplastika kot del zračne mase počasi pada na tla, kar pomeni, da vsako leto na Pariz pade med tri in deset ton plastičnih vlaken. Plastična mikrovlakna so odkrili tudi v zraku v domovih prebivalcev.

Zaradi omenjenih študij je britanski raziskovalec Frank Kelly pred preiskovalno komisijo britanskega parlamenta lani opozoril: "Če te drobne plastične delce vdihujemo, lahko prek njih v pljuča in v ves žilni sistem dobivamo tudi strupene kemikalije, zato so nujne obsežne raziskave, s katerimi bi ugotovili, ali je zaužitje plastičnih delcev nevarno za človeško telo ali ne."

Plastika je priročna in koristna, a težaven je naš brezbrižen odnos do nje, ko je ne potrebujemo več. Ali kot je dejal vodja ZN-ove agencije za okolje Erik Solheim: "Seveda obstajajo alternative pri uporabi plastičnih slamic, pakiranju hrane ali plastičnih lončkih za kavo. Ljudje smo povzročili novo okoljsko katastrofo izključno zaradi naše lenobe. A k sreči se da škoda še popraviti s svežim načinom razmišljanja, inovacijami in politično voljo."

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
seven7
# 10.12.2017 ob 06:47
Noro kaj dela človek. In enim še vedno ne kapne da to ni dobro za nikogar.
dr Strangelove
# 10.12.2017 ob 07:28
Države, ki najbolj onesnažujejo s plastičnimi odpadki (v milijonih ton, za leto 2013)
1. Kitajska 8,8
2. Indonezija 3,3
3. FIlipini 1,9
4. Vietnam 1,85
5. Šrilanka 1,7
6. Tajska 1
7. Egipt 0,9
8. Malezija 0,85
9. Nigerija 0,7
10. Bangladeš 0,65

Tukaj manjka tudi Indija... tam vse mečejo na tla in odplavijo v morje...

Mi sortiramo smeti, a cela Evropa ne onesnažuje v enaki količini kot JV Azija... dokler tam ne bodo začeli paziti na okolje, nam nič ne pomaga...
janipapillon
# 10.12.2017 ob 06:52
Moja malenkost, pri večino nakupov pazim, da opravim s čim manj embalaže.
V štiristanovanjski skupnosti smo na račun zateženga mene prrešli iz enega takega zabojnika 1100 l na precej manjšo 240 l.
Zdaj v čisto svojem domu bi potrebovali mesece, da bi čisto napolno napolnili kanto za embalažo, pa jo na pol oz bolj prazno odpeljejo na dva tedna.
Mislim, da nas je vse več, ki nam ni čisto vseeno.
Tkalka
# 10.12.2017 ob 07:39
Nujno je, da industrija mocno zmanjsa kolicino plasticne embalaze. Koliko izdelkov je po nepotrebnem zavito v plastiko, tako da odgovornost do okolja se najprej tu zacne.
junkmail
# 10.12.2017 ob 07:39
Namesto, da se predpisuje koliko ukrivljene so lahko kumare, bi morali predpisati prodajo brez embalaže in lokalno pridelavo ter predelavo. Pomislite, koliko energentov porabimo za nepotrebno prevažanje robe.
PONOS
# 10.12.2017 ob 08:03
Rešitev je zelo preprosta.Nagrajevanje za tiste ki pridejo v trgovino z svojim cekrom in odidejo brez plastične vreče.10%cenejši nakup.Tako filozofijo uporabljati povsod...ločevanje.. cenejši odvoz ...če uporabiš vrečo v katerikoli trgovini plačaš več.Subvencije za tiste proizvajalce ki ne uporabljajo pladtike v embalaži ergo postanejo bolj konkurenčni.Itd...Če se hoče se lahko takoj.
PONOS
# 10.12.2017 ob 08:05
Sicer pa sprememba dmo mi..spremeni sebe in spremenil boš svet.
SamoRes
# 10.12.2017 ob 07:45
nekatere druge afriške države, kot so Mavretanija, Senegal, Slonokoščena obala, Mali, Gana, Kenija, Etiopija, Malavi, Mavricius, Zanzibar in Uganda pa že poznajo popolno prepoved plastičnih vrečk. 

Mi pa furamo evropsko kulturo, ko kupiš svinčnik in ti dajo vrečko.
Slovenija bi morala prepovedat plastične vrečke, kdor gre v trgovino si naj prinese cekar. Pa kmete privijte ki odmetavajo silažno folijo.
Binder Dandet
# 10.12.2017 ob 09:00
Plastenke so prakticne, res je. Ampak ociten samomor. Generirajo kupe in kupe dodatne plastike. In kar je najhuje. Za proizvodnjo 1 plastenke za 1L porabijo 3L pitne vode.

2 stvari bi lahko nemudoma naredili. Prepovedali plasticne vrecke in jih naodmestili s papirnatimi in platnenimi. Ter prepovedali plastenke i jih nadomestili s steklenicami.
zml
# 10.12.2017 ob 08:34
Super članek, globalno je problem drugačen kot v Sloveniji, ampak to še ne pomeni, da vsak ne more doma, v službi in svojem okolju spodbujati sprememb in konkretno zmanjšati porabe plastike.
alcatraz
# 10.12.2017 ob 10:47
V Kairu živi 29 mio ljudi. 29!
In Kairo nima organiziranega odvoza smeti.
Vse opravi predragi preljubi Nil. Ali pa tudi ne, smeti nikogar ne motijo prav posebno.
Kar ne gre tja, gre na odpad, kjer živi - ja, živi, pol miljona ljudi!

Če se mene kaj vpraša, bi morale velike korporacije iz svojega dobička,ki ga kujejo v teh državah, kriti tudi organizacijo odvoza smeti, ki jih s svojimi produkti ustvarijo.
Hohštaplerija
# 10.12.2017 ob 07:45
Na tržnici v Pekingu prodajajo ribe, želve ali močerade. Vsak paketek je napolnjen s kisikom in hranilno tekočino, ki živali ohranjata pri življenju do dva meseca.

Izprijeno in grozljivo. Da imam pred sabo kupca in prodajalca tega sranja, se mi v trenutku sproži pest.
etore
# 10.12.2017 ob 09:35
PONOS
"Rešitev je zelo preprosta.Nagrajevanje za tiste ki pridejo v trgovino z svojim cekrom in odidejo brez plastične vreče.10%cenejši nakup."

Rešitev je žal preprosta samo avtorju... :) Verjetno ne misliš, da bo npr. LIDL znižal svoje prihodke zgolj zato, ker si ti v trgovino prišel z neko vrečko? Pa brez zamere...

Zgolj dodatna obdavčitev uporabe plastike je po mojem mnenju rešitev. Prihodki dodatne obdavčitve pa morajo biti uporabljeni namensko za njihovo zbiranje, sortiranje, reciklažo in razgradnjo.

Največja banalnost današnje zgodbe je npr. v tem, da je npr. radenska v 1,5l plastenki cenejša od radenske v 1l stekleni steklenici.
levidevžej
# 10.12.2017 ob 10:40
Vedno prst usmerjajo v nas potrošnike. Vedno smo končni uporabniki največji onesnaževalci. Jaz doma ne proizvajam odpadne embalaže, plastike.... Kot so že mnogi zapisali, naj se vse začne pri proizvajalcih in zakonodajalcih. Zakaj mora biti danes majhna ruladica vsaka zase zapakirana v plastiko in potem vse skupaj še v eno plastiko? Nekdaj so bile na vse kartonskem pladnju in v enem ovoju. Zakaj so igrače in tudi številni drugi izdelki zapakirani v nekajkrat večjo embalažo, kot pa je velik izdelek? Zakaj se danes vse prodaja v plastenkah, nekdaj pa je lahko vse bilo v steklenicah? Zakaj se danes toliko piva prodaja v pločevinkah, nekdaj pa je lahko bilo pivo skoraj izključno v steklenicah?
Odgovor na takšna in podobna vprašanja je večinoma, zato ker je tako ceneje za proizvajalca. Danes se vse gleda skozi profit. Saj, ko bo planet onesnažen do konca in bodo potrebne milijarde, da bomo lahko sploh še živeli, bodo te milijarde dali davkoplačevalci, ne bodo jih dala podjetja, ki danes, tudi na račun onesnaževanja, služijo milijarde.
Poleg tega pa lahko tudi sami veliko pripomoremo k zmanjševanju onesnaževanja. En način je recikliranje oz. ločevanje odpadkov. Drugi še bolj učinkovit pa je, da ne kupimo stvari, ki jih ne rabimo, da ne gledamo samo na ceno ampak tudi na kvaliteto in vzdržljivost izdelka, da kupujemo izdelke iz naravnih materialov oz. materialov, ki se enostavno reciklirajo in ne onesnažujejo okolja, da zavračamo izdelke, ki so v preveliki embalaži....
Ne bodimo egoisti, ampak pomislimo na naše otroke, kakšen svet in življenje jim bomo zapustili!
janipapillon
# 10.12.2017 ob 08:46
dr Strangelove
JV Azija... dokler tam ne bodo začeli paziti na okolje, nam nič ne pomaga...

Tko kot nič ne pomaga če jest s familijo sortiram 50 l namesto 500 l, ali jih nekaj, kot redki posamezniki, celo zmečem skozi okno avtomobila.
Pljunek v morje, ampak bom vseeno pazil še naprej.
Voly
# 10.12.2017 ob 11:11
presenečen@
Kitajci nenormalno večajo število pribivalstva, med tem ko zahod..

Tukaj si malo mimo udaril. Kitajci ne večajo število prebivalcev že dolgo časa. Nenormalno večajo svoje število Indijci, ki jih je že več, kot Kitajcev, pa Indonezijci in pa afriške države.
los-t
# 10.12.2017 ob 07:51
Pa dobr kaj samo jamrajo, ti ki bi lahko kaj naredili?! Začnite! Ozaveščanje, akcije, peticije, zapiranje proizvodnje, če je kaj lahko za člo eštvo je pa to, da se iz danes na jutri odrečemo plastičnih vrečk. Parlament rab 10 min za zakon, ki se ga spiše v pol ure...a ma kdo jajca začet!?!
KLIPAN
# 10.12.2017 ob 09:43
Vemo, da škodi.
Zakaj je torej ne prepovemo?
Zaradi boga kapitala.
wisan
# 10.12.2017 ob 09:22
Ne razumem tega problema !? Če je plastika problem, zakaj "velemodreci" tega sveta enostavno ne rečejo, da bota edini embalaži steklo in "škrnicli" ( papir, karton ), kot nekoč ? Pa kanglice. Kak bomo kaj nesli iz trgovine se mi zdi manjši problem kot pa kak bomo ogrevali ali na kateri pogon se vozili.
kleinek
# 10.12.2017 ob 09:01
ja nehajte že proizvajat plastično embalažo in konec
The Matrix
# 10.12.2017 ob 08:19
Kje je v resnici problem!

eMZe
# 10.12.2017 ob 07:29
junkmail, kaj naj tule pripomnim, komentiram, dodam?
Homo sapiens sapiens je pač največji škodljivec. To vemo, se zavedamo in nam dol visi.
Mogoče bi bilo dobro od priozvajalcev embalaže zahtevati, da uporabljajo čim manj tipskih umetnih mas, da je recikliranje lažje.
Uvesti okoljsko policijo, ki nadzoruje striktno ločevanje gospodinjskih in gospodarskih odpadkov?
Dovoliti in spodbujati domače kurjenje majhnih koščkov kombinirane embalaže? Jaz težko verjamem, da se da uspešno reciklirati milijarde koščkov plastike, ki tehtajo manj kot 1 gram -- ker je delo, potrebno za razvrstitev, za naše pojme predrago.
V vsaki državi pustiti proste roke za obdavčenje embalaže izdelkov, ki presega minimalno potrebno težo, z 2 centoma na vsak gram embalaže? To je podobno kot zaračunavanje plastičnih vrečk. Če bodo ljudje potem kupovali sladkarije v papirnatih ali prozornih polietilenskih vrečkah...
alcatraz
# 10.12.2017 ob 10:57
Težka bo, kapitalisti imajo tako velike dobičke s proizvodnjo te plastične nesnage, da je težko pričakovati, da bi se temu kar odpovedali.

JAPAJADE
Najbolj me razjezi ko obstoj tovrstne proizvodnje opravičujejo z dobički in delovnimi mesti.
Naj pa ustvarjajo kaj drugega, kaj manj svinjskega in kaj bolj koristnega za življenje.
garmond
# 10.12.2017 ob 10:45
Težka bo, kapitalisti imajo tako velike dobičke s proizvodnjo te plastične nesnage, da je težko pričakovati, da bi se temu kar odpovedali.
Proizvodnja plastike je nazahtevna in poceni, profiti so ogromni, tudi to je eden glavnih vzrokov zakaj se kapital te proizvodnje drži kot pijanec plota.
In zakaj dodatno obdavčiti potrošnika, ki vzane ponujeno plastično vrečko ali embalažo v trgovini, kot je nekdo predlagal, dodatno se naj obdavči proizvajalca te nesnage in firme, ki pakirajo svoje proizvode v plastično embalažo.
Ampak seveda, ZDA so spet med prvimi proti zmanjšanju uporabe plastike. Trampizem pač.
democenzus
# 10.12.2017 ob 10:13
v casu juge smo imel vecino povratnih steklenic, danes pa vsaka wannabe frajla pije vodo iz plastike
Tkalka
# 10.12.2017 ob 07:57
Izprijeno in grozljivo. Da imam pred sabo kupca in prodajalca tega sranja, se mi v trenutku sproži pest.

Najprej pest v proizvajalca.
RJSlo
# 10.12.2017 ob 07:29
No ja. Nič o Sloveniji? Slovenija je bila že v ex državi eden večjih onesnaževalcev s plastiko. Že kar nekaj let pa je problem tudi odvržena Al embalaža od piva, čeprav npr. to isto embalažo podjetja za odkup odpadnih surovin relativno dobro plačujejo.
mircek007
# 10.12.2017 ob 12:17
A nobeden ni slišal za platnene in bio razgradljive vrečke?
hexen
# 10.12.2017 ob 12:09
Dori, kot si rekel/rekla, to je hujše od sranja. Sranje je hrana nekomu in nečemu, kar to predela v prst. Plastika je popolna inferiorno sredstvo za totalno uničenje celih ekosistemov.
Dori
# 10.12.2017 ob 12:01
‘Prodajajo zelvice, mocerade,.., v plasticnih zavojckih..’

Od tu dalje.. tema. Čisto črna tema.

Kot je ze nekdo zapisal.. izprijeno do skrajnosti.

Sicer je jasno, da je problem v vzhodnih drzavah, ampak - tudi na nasi obali, na Hrvaskem.......ena sama svinjska plastika..med kamencki, skalami na plazi, v morju, se potapljas, se malo in bo vec elastik za spenjanje las, špangic in japonk v morju, kot ribic.

Groza me je, ce se spomnim, kako so eno poletje prodajali - na veliko, neke puske z majhnimi oranznimi plasticnimi kroglicami kot naboji.. to so se otroci streljali po kampih, kroglice tako majhne, da jih nisi mogel pobirati in je vse lezalo na tleh.. in po par letih še vedno lezi in bo še vedno lezalo, ko bodo tam hodili praprapravnuki teh otrok.. Malo zakopljes v zemljo in naletis na te kroglice. Groza. To prodajo vsega moznega plasticnega kitajskega kloževja na trznicah bo prepovedal! Samo sranje. Ma to je hujse od sranja.
krena
# 10.12.2017 ob 11:24
Mene pa tole silno jezi! Človek je kriv...bla, bla, bla. Jaz nisem kriva nič. Kriva je industrija, ki vsak piškot ovije v pet celofanov, pa HACCAP, ki zahteva, da v bolnicah in šolah dobijo otroci rezine kruha zapakirana vsaka v svojo vrečko, pa tisti, ki mi ne omogočijo, da bi šampon natakala v svojo s seboj prineseno steklenico, pa najboljši sosed, ki je Slovenijo prvi zasral s ponudno šumečih vrečk, ki so zamenjale papirne škrniclje... Kaj smo zdaj kar vsi krivi?
Če bi kdo kaj razmišljal, do tega ne bi prišlo. Obstajajo košare, cekarji, vrečke iz blaga.
A sem si jaz izmislila plastenke? V življenju jih nisem kupila 20. Česa sem torej kriva? Tega, da ene vodi samo denar in jih ne briga za otroke, ki jih itak nimajo? Čemu to nabijanje neke krivde? Dolga leta ste fajn služili, zdaj se pa znajdite in očistite planet.
Hohštaplerija
# 10.12.2017 ob 09:53
@pepar: ma kaj nadleguješ blagajničarko. Način proizvodnje vrečk ji je pa res zadnja stvar na svetu ob trumah nadležnih kupcev, ki mislijo, da so središče vesolja.
pepar
# 10.12.2017 ob 09:50
Če se že piše o zastrupljanju s plastiko.
Zanima me,ali je še kdo v širni Sloveniji opazil kako smrdijo po odpadnih gumah vrečke ki jih ponujajo v Hoferju,?
Že če malo počakaš pri pultu,kjer jih imajo,smrdi kot da bi imeli naloženo gradbeno folijo.
Vprašal sem tudi trgovko,pa je le plašno odvrnila,da ne bodo dolgo.
Sicer smo pa ljudje prave svinje,kar se onesnaževanja in uničevanja planeta tiče.
zapravico
# 10.12.2017 ob 08:56
Sami trgovci so krivi,ker vsakih 5 dkg salame zavijejo v plastiko.Včasih ti jo je narezala trgovka,in zavila v papir.
mali_piscek
# 10.12.2017 ob 08:41
Vse to je res, vendar se ne bo spremenilo nič. Nadaljevali bomo naprej na enak način, dokler ne bo uničen planet zemlja.

Z ekologijo se ukvarjajo ljudje z urejenim življenjskim standardom. Vsaj 80% ljudi na svetu živi v takšnih ekonomskih razmerah, da imajo preveč vsakodnevnih skrbi in ne razmišljajo o ekologiji.

Prav tako plastike ne bomo nehali proizvajati, ker od njene proizvodnje živi preveč ljudi. Že dolgo se govori proti proizvodnji plastike, pa se še nič ni spremenilo. Ko si kupim kakšen majhen izdelek, je tako zapakiran v plastiko, da potrebujem škarje, da pridem do njega.

Vendar nam je civilizacija dala udobje, ki nam omogoča, da živimo dlje kot takrat, ko smo živeli naravno. A ni to pozitivno? Seveda se bo ta trend obrnil, ko bomo povsem uničili planet. Šele takrat bomo resnično spoznali, kaj se dogaja, vendar bo takrat prepozno za kakršne koli ukrepe.

Homo sapiens se je preveč razmnožil in se množi še naprej. Pa inteligenten je, da zna marsikaj, vsaka proizvodnja pa prinaša odpadke. In seveda, še naprej hočemo gospodarsko rast. In hočemo več otrok, da se ne bodo podrle pokojninske sheme.

Ni upanja.
Triglavski zmaj
# 10.12.2017 ob 08:05
Pa saj plastiko mečemo v tiste zabojnike za reciklažo, še več ljudi se mora to navaditi.
Ori
# 10.12.2017 ob 07:52
Problem so tudi mednarodne vode, kjer ne velja nobena pametna zakonodaja, ki bi kaznovala namerno smetenje, čiščenje smeti v morje.
nemesis999
# 10.12.2017 ob 10:27
dokler jih bodo proizvajali,jih bodo ljudje uporabljali.jasno je,da je treba narediti rez pri izvoru,ampak.......
RJSlo
# 10.12.2017 ob 10:16
No ja. K onesnaževanju s plastiko bi dodal še onesnaževanje z reklamami in onesnaževanje s stiroporom. Zelo smešno se mi je zdelo, da si moral, če si hotel preprečiti reklame v poštnem predalu na pošti kupiti nalepko. Ker rešitev je, vsaj zame, bila enostavna. 1x na teden sem zbral reklame in jih nesel nazaj na pošto ali vrgel v poštni predal v mestu.
etore
# 10.12.2017 ob 10:05
vzdev
"pa kaj ti se delaš norca. Ti bi še dodatno obdavčeval, da bi morali ljudje še dodatno plačevati, podjetja pa že sedaj ogromno služijo s smetmi."

Neposredna obdavčitev je mišljena pri proizvajalcih, posledično se seveda prenese tudi na končnega potrošnika, na ceno "spornega" izdelka. In namen vsekakor ni dodatno obdavčevanje vseh potrošnikov, temveč zgolj tistih, ki so "preleni" pri povratni embalaži... :) V tvoje zbiranje smeti in bajne zaslužke se pa ne bom spuščal, bi pa samo rekel,... če bi bila odpadna plastika tako dobičkonosna, ne bi nekateri občani zgolj praznili kontejnerjev z odpadnim papirjem... :)
aktivist
# 10.12.2017 ob 09:50
Popolna prepoved plasticnih vreck! Sam kaj, ko imamo oblast, ki sluzi korporacijam
luckyss
# 10.12.2017 ob 12:22
Mislim, da ste malo zašli...niso le vrečke problem...
Tu so tudi plastenke, ki v bistvu vsebujejo same neumnosti (gazirane pijače, vode z okusom plastenke, itd)...Da ne omenjam hormonskih motilcev in še česa nenamerno ali namerno vsebovano v tej plastiki.....
kolnkista
# 10.12.2017 ob 11:17
Zakaj imamo Združbene narode (UN)?? Ali lahko kdaj sprejmejmejo kakšna odločitev, ki se jo bodo morali držati globalno vse države članice, recimo o prepovedi proizvodnje in prodaje takih PVC vrečk?
Aja, že vem, spet bodo nekatere države proti, ker saj veste BDP mora rasti, delovna mesta tudi....
alcatraz
# 10.12.2017 ob 10:44
Mi sortiramo smeti, a cela Evropa ne onesnažuje v enaki količini kot JV Azija... dokler tam ne bodo začeli paziti na okolje, nam nič ne pomaga...

kokakole in ostale plastične oslarije so na račun dobička seveda izvozili in ljudi navadili nanje tudi v aziji. le tega jim niso povedali, ali pa jih ni brigalo, kam bo folk tam s plastiko.
in imamo kar imamo.
1a34
# 10.12.2017 ob 10:24
https://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti
/gosenica-ki-je-plastiko-kljuc-do-zmanjsanja-plasticnih-odpadkov/420708
sik
# 10.12.2017 ob 09:39
Skrajni čas.
seven7
# 10.12.2017 ob 08:44
Embalažo so si izmisli finančniki.
HOR
# 10.12.2017 ob 16:17
@Alorius
# 10.12.2017 ob 15:24

Razpadanje na majhne delce (še) ni razgradljivost...
xes
# 10.12.2017 ob 12:42
Plastika je eden najbolj reciklabilnih produktov. Še nikoli nisem odvrgel prazne plastenke ali vrečke v naravo. Še enkrat bom zapisal. Ni problem v produktu (plastika) ampak (nekaterih) uporabnikih. Glede na to, da ste sami ugotovili kje največ onesnažujejo s plastiko prosim usmerjajte svoje akcije osveščanja tam, ker sicer ne bo prav nobenega učinka!
artoum
# 10.12.2017 ob 11:16
tole morate prebrati, če še niste
-------------
Otok smeti, večji od Avstralije

https://siol.net/novice/svet/otok-smeti-vecji-od-avstralije-342185
Kazalo