Pasji atleti so vsi psi, ki nekaj intenzivno in redno počnejo. To so na primer psi za razne pasje športe, kot so agility, obramba, treningi iskanja pogrešanih, frizbi, rally obedience. Foto: Radio Koper/Loredana Vergan
Pasji atleti so vsi psi, ki nekaj intenzivno in redno počnejo. To so na primer psi za razne pasje športe, kot so agility, obramba, treningi iskanja pogrešanih, frizbi, rally obedience. Foto: Radio Koper/Loredana Vergan

Ne smemo pa pozabiti, da med pasje atlete ne prištevamo samo psov, ki se rekreirajo vsak dan, ampak tudi pse, ki jih lastnik enkrat na štirinajst dni ali pa enkrat na teden vzame s sabo nekam v hribe, na tek ali na kolesarjenje.

Tea Bašin
false
Tea Bašin predava tudi na delavnicah, ki jih je pripravilo reševalsko društvo in so dobro obiskane. Pravi, da bo v predvidenem času težko povedala vse, zato bo razmislila o nadaljevalnih seminarjih ali o celodnevnih delavnicah. Morda bo prišla predavat tudi na Primorsko, a čaka, da jo kdo povabi. Foto: Radio Koper/Loredana Vergan

Kdo so in kako njihovi lastniki skrbijo zanje? Odgovore smo poiskali pri doktorici veterinarske medicine, fizioterapevtki za pse in mačke ter reševalki s psom Tei Bašin.


Ko zaslišimo izraz pasji atleti, ga povežemo z mišičastimi pitbuli ali hitrimi hrti. Kaj pa pomeni za vas?
Pasji atleti so vsi psi, ki nekaj intenzivno in redno počnejo. To so na primer psi za razne pasje športe, kot so agility, obramba, treningi iskanja pogrešanih, frizbi, rally obedience. Ne smemo pa pozabiti, da med pasje atlete ne prištevamo samo psov, ki se rekreirajo vsak dan, ampak tudi pse, ki jih lastnik enkrat na štirinajst dni ali pa enkrat na teden vzame s sabo nekam v hribe, na tek ali na kolesarjenje. Za take pse je mogoče treba še bolj poskrbeti kot za redne pasje športnike. Ne glede na pasmo vsakega psa v tem pogledu obravnavamo enako, sicer pa so psi med seboj tako različni, da moramo dejansko obravnavati vsakega posebej. Skratka, vsak lastnik mora zelo dobro poznati prav svojega psa, da ve, kaj početi z njim.

Vedno govorimo o tem, da moramo opazovati svojega psa, da razumemo, kaj nam hoče povedati. V tem primeru pa je dobro opazovati tudi njegovo konstitucijo in kako se giblje.
Točno to. Načeloma je zelo dobro, da psa postavimo v pravilno stojo in ga pogledamo. Najlepše in najlažje pa je ocenjevati stanje mišic, tako da psa božamo, na primer zvečer, ko se usedemo pred televizijo. Z božanjem lahko ugotovimo marsikaj. Najlepše pa vidimo, kakšen je naš pes, ko je v gibanju, tako da prosimo nekoga, da nas posname. Prek teh posnetkov, po možnosti takih, ki jih lahko upočasnimo, vidimo, kako se pes obnaša pod obremenitvijo.

Kako začnemo s terapijo oziroma z ogrevanjem psa, ki ga želimo pripraviti na neko športno disciplino ali na pot v gore?
To je najpomembnejša stvar za vse pse, ki morajo kar koli početi z nami. To velikokrat pozabljamo.

Kako začnemo? Približno tako kot pri ljudeh. Najprej je ogrevanje.
To lahko začnemo tudi v avtomobilu, ko se peljemo na trening in imamo psa na toplem. Potem ga ogrevamo tako, da se z njim lepo sprehodimo. Obstajajo pa še razne vaje za raztezanje. Seveda tudi masaža pripomore k temu, da je pes primerno ogret, kajti vse kite in tetive so bolj prožne, ko so ogrete.

Je pomembno poznati pasje telo?
Pomembno je, ker se pasje telo razlikuje od človeškega. Človek pač hodi po dveh nogah, pes pa po štirih in sile na hrbtenico so bistveno različne. Dejansko moramo poznati telo svojega psa.

Nekateri psi so, recimo, zelo hitri, imajo pa druge pomanjkljivosti. Se da to odpraviti s kondicijsko vadbo?
Da. Imamo pač različne pasme, ki so bile sicer prvotno namenjene za kakšno drugo delo, potem pa jih uporabimo za tisto delo, ki nam je všeč. Psom, ki so hitri in imajo zaradi telesne zgradbe manj ravnotežja pri obratih, lahko s primernimi vajami izboljšamo gibanje med obrati, tudi pri skokih z obrati in podobno.

Kaj je še pomembno pri skokih? Kateri deli pasjega telesa so najbolj obremenjeni?
Pri pristanku so najbolj obremenjene sprednje tace. Ne smemo pozabiti, da ima vsaka struktura v taci svoj pomen. Velikokrat se lastniki psov pritožujejo čez tako imenovani prvi prst, ki ga običajno zmotno poimenujejo peti prst, ampak ta prst ima pomembno funkcijo, saj ima svoje vezi in kite in velikokrat ublaži pristanek, pri ostrih zavojih pa daje dodatno oporo. Prav tako ne smemo pozabiti na dolžino krempljev.

Kako pa moramo ravnati po tem, ko pes opravi naporno delo?
Tudi z ohladitvijo je tako kot pri človeških športnikih. Po končani dejavnosti se moramo s svojim pasjim atletom sprehoditi, ne pa ga takoj zapreti v avtomobil. Sploh zdaj, pozimi, je pomembno, da ga ne damo takoj v neki hladen avtomobil, ki je čakal tri ure. To je za pasji organizem zelo škodljivo in je vzrok za razna šepanja ter poškodbe.

Bi bilo manj poškodb pri psih, če bi vsi ravnali tako?
Da, sploh če bi se držali segrevanja. Že to bi bilo dovolj. Že samo pet ali deset minut ogrevanja pred tekmo ali pred povišano dejavnostjo bi dejansko precej omililo poškodbe ali bi pripomoglo k temu, da poškodb sploh ne bi bilo.

Oddaji Živalski blues lahko prisluhnete vsako sredo ob 10.30 na Radiu Koper.

Ne smemo pa pozabiti, da med pasje atlete ne prištevamo samo psov, ki se rekreirajo vsak dan, ampak tudi pse, ki jih lastnik enkrat na štirinajst dni ali pa enkrat na teden vzame s sabo nekam v hribe, na tek ali na kolesarjenje.

Tea Bašin
Živalski blues: Priprava pasjih atletov
Živalski blues: Priprava pasjih atletov