Na območju Pomurja je bilo po podatkih zbornice prizadetih 12.100 hektarjev kmetijskih površin, v Podravju 10.400 hektarjev in na območju Dolenjske 1.300 hektarjev. Po prvih ocenah so ponekod dokaj uničeni travniki, buče, koruza in oljna ogrščica. Na nekaterih območjih ni mogoče opraviti siliranja, prav tako ni mogoča setev dosevkov za ozelenitev njivskih površin. Plazovi so ponekod odnesli cele vinograde, sadje in grozdje pa gnijejo.

Posledice pretirane moče in poplav se bodo poznale tudi naslednje leto, saj je dolgoročno uničena rodovitnost (struktura) tal, marsikje pa ne bo mogoče izvesti predvidenega kolobarja, so opozorili v zbornici. Oljne ogrščice je trenutno posejane zolj 30 odstotkov in še to bodo morali kmetje v veliki meri preorati, polži pa uničujejo posevke vznikle oljne ogrščice.

Pridelki gnijejo, rekordna letina drugje
Oljne buče, ki jih kmetje še niso pospravili, plavajo v vodi in so popolnoma gnile, tako da tega spravila več ne bo mogoče opraviti. Kjer voda ne stoji, so tla razmočena, kmetovalci zato ne morejo do buč. Obenem pa ugotavljajo, da je v takih bučah seme že popolnoma zgnilo.

Pri koruzi se pojavlja problem fuzarioz, koruzne bulave sneti in mikotoksinov. Obstaja celo bojazen, da kmetje v tem letu koruze ne bodo mogli požeti. Zelo vprašljiva je tudi setev ozimnih žit. Posledice poplav bi se sicer bistveno omilile, če bi se v prihodnje nadaljevalo suho vreme.

Lažja tla se bodo ob ustreznem vremenu primerno osušila v treh dneh, težja pa v enem tednu. Če se bodo tla primerno osušila, je do 25. septembra še mogoče posejati za ozelenitev. Po 25. septembru na zbornici svetujejo setev mnogocvetne ljuljke in samostojnih trav brez detelj, saj je setev detelje po tem datumu zelo tvegano.
Ob vsem tem pa se pri vseh kulturah zaradi obilne letine v sosednjih deželah kažejo pri poljščinah rekordno nizke cene, kar bo stanje v kmetijstvu še poslabšalo. Ocen o finančni škodi še ne morejo govoriti, o težavah pa so danes seznanili tudi ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

Razmere po poplavah se v Pomurju umirjajo
Razmere se zaradi boljšega vremena vseeno umirjajo. Po besedah vodje izpostave uprave za zaščito in reševanje Murska Sobota Martina Smodiša še vedno črpajo vodo po vaseh, ki se bo kljub boljšemu vremenu na površini zadrževala vsaj še od 10 do 14 dni. Tako bodo lahko začeli črpati vodo iz številnih še zalitih kleti. Že zdaj pa praznijo polne zadrževalnike vode, saj je Mura toliko upadla, da to omogoča.

Podžupan lendavske občine Stanko Gjerkeš pa je povedal, da so pri njih razmere pod nadzorom. Vdor zalednih voda pod avtocesto so uspešno ustavili, čeprav se gladini Črnca in Lendave še nista znižali, Mura jih za zdaj ne ogroža več. Ob tem je dodal, da so na njihovem območju še vedno vključene vodne črpalke, saj kleti ostajajo poplavljene, ljudje pa si večinoma pomagajo sami.

Pomaga tudi vojska
V odpravljanje posledic poplav sicer je danes vključenih okrog 110 pripadnikov Slovenske vojske. Od sobote do vključno danes pa se je v delo na prizadetih območjih vključilo okrog 500 vojakinj in vojakov, ki so do torka opravili skupno 3.800 delovnih ur, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Slovenska vojska pomaga pri čiščenju naplavin s poplavljenih delov naselij, utrjevanju protipoplavnih nasipov, žaganju in odstranjevanju dreves, pranju cestišč. Glede na potrebe civilne zaščite vojaki pomagajo na območju občin: Beltinci, Dobrovnik, Kostanjevica na Krki, Kungota, Lendava, Podvelka in Šentjernej. Na območju Beltincev bodo do nadaljnjega postavili vojaške šotore s terenskimi posteljami in mobilno tuširnico.