"Poleg tega, da je endemit značilen za dinarski kras, je tudi relikt iz terciarja, zato je še zanimivejši," je dejal Igor Ivanek in nadaljeval: "Z leti se je evolucijsko malo spremenil, tako da mu lahko rečemo, da je 'živi fosil'."

Leta 2010 začeli projekt zaščite dinarskega voluharja
Biologija te vrste je zaradi nedostopnega in zahtevnega terena zelo slabo znana. "Ne ve se, koliko je vrsta ogrožena, na seznamu IUCN je opredeljen kot občutljiv, na Hrvaškem pa je podatkov malo, tako da o ogroženosti ni veliko znanega," je pojasnil in dodal: "Predvidevamo, da je ogrožen zaradi slabe razširjenosti, razpršenosti in majhne gostote populacije. Da bi izvedeli več o biologiji vrste in da bi jo lahko čim bolje zaščitili, se je leta 2010 začel projekt zaščite dinarskega voluharja v sodelovanju z združenjem BIOM zagrebškega živalskega vrta in naravoslovno-matematične fakultete."

Sklenil je: "Od takrat že potekajo raziskave in upamo, da bodo trajale še naprej. O dinarskem voluharju je bilo narejenih že nekaj diplomskih nalog, številna znanstvena dela pa so še v pripravi in bodo kmalu objavljena. Upamo, da bomo s pomočjo naših spoznanj lahko čim bolje zaščitili vrsto in območje, na katerem živi."