"Pri nas se je že drugič zgodilo to, česar smo najbolj veseli. Se pravi, v našem prikazovalnem akvariju so razmere, v katerih naše človeške ribice živijo, tako dobre, da so ponovno začele odlagati jajčeca," je pred dobrim letom dni dejal biolog Sašo Weldt.

V treh tednih, odkar je se dogajalo odlaganje jajčec v Postojnski jami, je samička odložila okrog 55 jajčec. "Da ohranjamo to naravno okolje in tudi zaščitimo sama jajčeca pred škodljivim vplivom svetlobe, smo akvarij zatemnili, namestili smo infrardeče kamere, s katerimi snemamo samičko, in ta prizor lahko potem tudi naši gostje vidijo med obiskom Postojnske jame," je dodal.

Niso vedeli, ali delajo prav ali ne
Tako vznemirljivo je bilo v Postojnski jami ob našem obisku pred letom dni. Tokrat smo preverili, kako se godi mladim zmajčkom. "Tako je: če je bilo takrat to označeno za čudež, je ta čudež zdaj dal 21 zmajevih mladičkov. To je nekaj nepopisnega, ker nam je bilo tudi v znanstvenem smislu pripisano zelo malo možnosti, da bi imeli sploh eno človeško ribico; tako pa jih 21 pridno plava v akvarijih," je uvodoma dejal direktor Postojnske jame Marjan Batagelj. Dodal je, da ga stalno zelo skrbi za zarod: "Poglejte, tukaj je bilo toliko neznank, toliko ugibanj, ali delaš v nekem trenutku prav, in je verjetno kombinacija naše želje, znanosti, povezovanja vsej ljudi, ki nekaj vedo, dala ta izjemni rezultat. Strah nas je pa tudi zdaj. Nikoli ne smeš reči, da je ta zgodba že končana. Ko bodo čisto odrasli, potem bomo pa lahko to rekli. Ampak to bo šele čez 13, 14 let."

Jajčeca ves čas pod budnim nadzorom
Biologi so najprej čakali, da se bo iz jajčec kaj zbudilo. Ves čas so nanje budno pazili, in ko je kakšno jajčece začelo propadati, so ga odstranili. Na koncu je preživelo 21 mladičkov. "Na začetku so bili veliki okoli dva centimetra, danes so že šest centimetrov. Pridno rastejo, pridno jedo. Vmes je bilo veliko negotovosti: delamo pravilno, nepravilno? Ampak na koncu se je izkazalo, da smo do zdaj delali vse prav," je pojasnil biolog Primož Gnezda. "Najprej smo morali vse druge človeške ribice odstraniti, to smo že takrat povedali, da niso motile mame. Potem je en mesec izlegala ta jajčeca, potem pa smo zanje začeli skrbeti, se pravi, budno spremljati, ali je vse v redu. Če je kakšno začelo siveti, sva ga s kolegom Sašem takoj odstranila. Zdaj, ko imamo mladičke, ki so se izlegli, jih imamo v teh posodah. In spet skrbimo, da je voda čista, da je stalno pretočna. Skrbimo, da imajo dovolj hrane, ne preveč ne premalo," je nadaljeval.

Oči človeške ribice počasi izginejo
Mladičke hranijo z belimi črvi, ki jim pravijo enhitreje, pa tudi z artemijami. To so solinski rakci, ki jih imajo v slani vodi. Te sperejo v sladki vodi in jih ponudijo. Kako to poteka v naravi, točno ne vedo. "Ko so se izlegli, so bili sive barve, oči so bile vidne. Te oči bodo počasi izginile, v dveh letih izginejo, preraste jih koža, zakrnijo, potem pa tudi izgubijo pigment. To sivo barvo začnejo počasi izgubljati, to se začne zdaj dogajati, vidimo posamezne bele pikice, medtem ko ima eden med njimi že celo glavo belo," je še povedal Gnezda.

V tem trenutku pišejo znanost
Človeške ribice lahko živijo tudi do sto let in več, odrastejo pri približno 14 letih. Znanstveni odzivi na zarod so izjemni. "Vendarle je znanost včasih tudi zmedena. Marsikaj je predvidevala, to se je to leto vsem dogajalo pred očmi. Mi imamo – enkrat so me popravili, saj sem napačno rekel 17.500 ur – okrog 50 tisoč ur posnetega materiala, in to je neprecenljivo za znanost. Ta se pravzaprav v tem trenutku tudi uči, ali pa če hočete, mi znanost v tem trenutku pišemo," je povedal direktor Batagelj. Zaradi varnosti mladičke še vedno skrivajo pred očmi javnosti. Bojijo se kakršnih koli okužb – ali iz vode ali zaradi človeka. Vseeno razmišljajo o trenutku, ko jih bodo pokazali javnosti. "To so prve človeške ribice v Postojnski jami, ki jim bomo lahko šteli dneve in ure, koliko so stare, za vse druge, ki jih ljudje gledajo, pa ugibamo, koliko so stare," je sklenil.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.