Kos je v mestih večinoma pogumna, v gozdu pa zelo plaha žival. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Kos je v mestih večinoma pogumna, v gozdu pa zelo plaha žival. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Spomnimo se, recimo, samo kosa pa vrabca, ki nam dobesedno skačeta pod nogami. Izjema je - recimo - kos, ki je v gozdu zelo plaha žival. Niso samo ptice, ki živijo v mestih, prilagojene na človeka. Prilagojene so tudi tiste zunaj mest, v naravi, na rekah in jezerih, ki so le blizu ljudi in pa v določenih stavbah ter drugih elementih v naravi.

Pristanišča so kraj, kjer se zadržuje več vodnih vrst ptic. Tam jih privabljajo kakšne plitvine in hrana, ki jo odvrže človek, pa seveda počivališča, kot so različni pomoli. Med njimi je običajno najpogumnejši vedno labod grbec, sledijo jim pa razne race.

Ponekod se, npr. na Ptujskem jezeru, približujejo veliki kormorani in tudi zelo redek pritlikavi kormoran, ki ga včasih vidimo zelo blizu. To kaže, da se ptice na te elemente, tudi na človeka, v določeni meri lahko prilagodijo in lahko z njimi tudi sobivajo.

Prilagajanje prostoživečih ptic
Prilagajanje prostoživečih ptic