V Sloveniji smo dobili prvi pravi pasji vrtec. Foto: Radio Koper/Loredana Vergan
V Sloveniji smo dobili prvi pravi pasji vrtec. Foto: Radio Koper/Loredana Vergan

Vrtec ima točno tak namen kot otroški - da ga zjutraj pripelješ in ga po službi prideš iskat. Pes ni sam doma, da se ne dolgočasi, da ne grize. Pes je načeloma lahko v stanovanju in spi deset ur, ampak mu je dolgčas, posebej mladim psom, ki potem pogrizejo kavč, copate ali kar koli. S psi se ukvarjamo. Mladi se zabavajo sami. Starejši imajo radi mir, navadno ležijo v kakšni senci ali na blazinici.

pasji vrtec
Kako psi sprejemajo novo okolje, je odvisno od karakterja posameznega psa. Foto: Radio Koper/Loredana Vergan

V Ameriki so taki vrtci nekaj povsem običajnega, navadno so opremljeni tudi s pasjim hotelom, poligonom in manjšim lokalom za lastnike psov. Pri nas se je za odprtje vrtca odločil uspešni vodnik reševalnega psa Matevž Cankar.


Kako to, da ste si naložili ta zalogaj, ki ni majhen, čeprav imate veliko izkušenj s psi?
Pasji vrtec je v tujini že standard, ni nič novega. Pri nas so razni pasji hoteli in vrtci, ampak manjših dimenzij. Sprejmejo od pet do deset psov. Naš vrtec je registriran za 50 psov, saj je tudi površina velika, 12.000 kvadratnih metrov. Imamo en prostor za izpust psov, kamor lahko stranke pripeljejo svoje pse, da se prosto varno igrajo in gibajo. V tem prostoru bomo napravili tudi poligon za agility, postavili bomo ovire in nadstrešek za deževne dni. Drugi del pa je namenjen za vrtec in hotel.

Kako bodo nastanjeni psi, skupaj ali ločeno?
Načeloma naj bi bili psi skupaj - tisti, ki so primerni za to. Vsak pes pač ni tak, da bi toleriral druge, take bo pač treba ločiti, da ne bi poškodovali drugih. Ti kužki, ki ji imamo do zdaj tukaj, večinoma niso problematični. Vsi so skupaj, so odprti in se gibajo, kjer želijo.

Se s psi ukvarjate toliko kot z otroki v otroškem vrtcu? Jih hranite vi ali lastniki prinesejo svojo hrano?
Vrtec ima točno tak namen kot otroški - da ga zjutraj pripelješ in ga po službi prideš iskat. Pes ni sam doma, da se ne dolgočasi, da ne grize. Pes je načeloma lahko v stanovanju in spi deset ur, ampak mu je dolgčas, posebej mladim psom, ki potem pogrizejo kavč, copate ali kar koli. S psi se ukvarjamo. Mladi se zabavajo sami. Starejši imajo radi mir, navadno ležijo v kakšni senci ali na blazinici. Enkrat ali dvakrat na dan jim damo kakšno malico, odvisno od starosti psa. Po dogovoru se lahko pes med varstvom tudi šola, ampak to nič ne pomaga, na koncu se mora le lastnik z njim ukvarjati.

Boste vse delo opravljali sami?
Ne, imamo deset oskrbnikov hišnih živali, ki so opravili potrebni izpit. Odvisno pa je od števila psov. Na deset psov bi moral biti najmanj en oskrbnik.

Mislite, da boste lahko zapolnili kapacitete? Kako boste privabili goste?
Na začetku gotovo ne, vsak začetek je težek, ampak pozneje računamo, da bo tukaj veliko psov. Psa lahko pripeljejo tudi brez najave. Dovolj je poklicati in reči, da bi naslednji dan pripeljal kužka. Je pa zaželeno, da psa prej vidimo in ocenimo, da ne bi kdo rekel, da je njegov kužek priden, potem pa bi se izkazal kot oster do drugih. Imeli smo dan odprtih vrat, prišlo je 28 psov, ki se med seboj niso poznali, in samo eden je bil na vrvici. Vsi preostali so bili prosti in na take v bistvu računamo. Če pa je pes malo poseben, ga je treba ločiti.

Koliko vam bodo pomagale izkušnje z reševanja?
Seveda bodo pomagale. Take izkušnje so bistvene, saj je pri reševanju poslušnost ena izmed osnov. Če pes ni poslušen, tudi reševati ne moremo. To ni tista klasična poslušnost, da bo hodil ob nogi kot prilepljen, ampak takšna, da greš lahko z njim kamor koli brez vrvice, da ne napada drugih psov, da ga ne zanimajo druge živali, kot so mačke in divjad. Izkušnje so bistvene.

Razmišljate o razširitvi ponudbe, morda s hrano ali čim podobnim?
Pozneje zagotovo. Radi bi imeli tudi trgovinico s hrano, priboljški in pripomočki, kot so povodci. Zato, da lahko stranke tukaj nabavijo hrano, če jim je zmanjka. Vendar na začetku ne gredo vse stvari naenkrat.

Kako psi sprejemajo to novo okolje, nove blazinice in podobno?
Zelo različno, odvisno je od karakterja psa. Eni sploh ne ugotovijo, da lastnikov ni. Drugi pa so bolj nezaupljivi in potrebujejo kakšen dan, dva več, da se aklimatizirajo. V zelo veliko pomoč pa jim je to, da so spuščeni, da imajo družbo. Potem je prehod veliko lažji. Pravzaprav je v otroškem vrtcu enako. Eni otroci so taki, drugi drugačni. Tako je tudi s psi.

Razlika je v tem, da lahko otrok tudi pove, kako se počuti, pes pa ne. Morate biti zelo pozorni, kajne?
Pes sicer ne zna govoriti, zna pa pokazati, kaj želi imeti. Če imaš dovolj izkušenj in če znaš opazovati, hitro vidiš, kaj je narobe s psom.

Je vaš reševalni pes ves čas tukaj z vami?
Ne, ne, le občasno pride. Danes je slučajno tukaj z mano, drugače pa je tudi drugje.

Je pa lahko za zgled drugim, ker je tako dobro socializiran?
Da, saj to psi hitro prevzamejo. Če so vsi mirni, je tudi nov pes, ko pride, miren. Če pa so nemirni, lahko to prevzame nase.

Kaj bodo kužki še počeli tukaj? Omenili ste agility, bo tukaj morda še kakšen pasji šport?
Ne vem. Za zdaj smo razmišljali, da bi postavili poligon za agility, da bi hodili zunanji psi na ta poligon trenirat. Sicer za minimalno plačilo, ker je zemljišče in naprave vendarle treba vzdrževati. Mi bi radi, da bi tu nastal velik center, kamor bi ljudje z veseljem prišli delat razne stvari - trenirat agility ali pa se zabavat.

Vrtec ima točno tak namen kot otroški - da ga zjutraj pripelješ in ga po službi prideš iskat. Pes ni sam doma, da se ne dolgočasi, da ne grize. Pes je načeloma lahko v stanovanju in spi deset ur, ampak mu je dolgčas, posebej mladim psom, ki potem pogrizejo kavč, copate ali kar koli. S psi se ukvarjamo. Mladi se zabavajo sami. Starejši imajo radi mir, navadno ležijo v kakšni senci ali na blazinici.

Živalski blues: Pasji vrtec
Živalski blues: Pasji vrtec