V naravi živi le še okoli 7000 gepardov. Za zmanjševanje populacije je krivo predvsem krčenje njihovega naravnega okolja, zaradi česar gepardom manjka hrane in predvsem mladički ne morejo preživeti. Foto: EPA
V naravi živi le še okoli 7000 gepardov. Za zmanjševanje populacije je krivo predvsem krčenje njihovega naravnega okolja, zaradi česar gepardom manjka hrane in predvsem mladički ne morejo preživeti. Foto: EPA

Trenutno v naravi živi še okoli 7000 gepardov, pretežno v Južni Afriki, Namibiji in Bocvani, v Indiji pa je zadnji po nekaterih ocenah izumrl leta 1967 ali 1968, piše BBC. Na območju, kjer jih je nekoč živelo več tisoč, se je populacija gepardov vztrajno nižala že v 19. stoletju, tako da jih je na prelomu stoletja tam živelo le še nekaj deset.

Največ je k upadu populacije gepardov v naravnem okolju pripomoglo načrtno iztrebljanje v času britanskega kolonializma, ko so jih lovili in pobijali zaradi strahu pred tem, da bi napadali živino, k zmanjševanju števila teh spretnih mačk pa sta pripomogla tudi krčenje njihovega naravnega okolja in zmanjševanje populacije njihovega naravnega plena, kot so divji zajci, gazele in indijske antilope.

Zdaj, pol stoletja po tragičnem mejniku, pa so indijske oblasti v končni fazi pogajanj z južnoafriškim rezervatom, da bodo v naravne parke v Indiji naselili prve primerke te mačke. Novembra naj bi jih v državo pripeljali prvih osem (pet samcev in tri samice), kar bo prva preselitev kakšne velike mačke iz ene celine na drugo, so se pohvalili na indijskem inštitutu za ohranjanje narave. "Končno imamo tako sredstva kot prostor, kamor lahko to mačko naselimo," je ponosno oznanil predstojnik inštituta, Jadvendradev Jhala.

Geparde bodo v Indijo uvozili iz Južne Afrike. Foto: EPA
Geparde bodo v Indijo uvozili iz Južne Afrike. Foto: EPA

V ožjem izboru primernih krajev za naselitev sta dva naravna rezervata, a za zdaj bodo geparde naselili le v nacionalni park Kuno v zvezni državi Madhia Pradeš, kjer najhitrejše mačke na svetu nimajo naravnega sovražnika, je pa tam na voljo ogromno "lahkega" plena, kot so divji prašiči in antilope. Če bo projekt uspel, bodo naslednjo skupinico gepardov naselili v rezervat za bengalske tigre, indijske volkove in leoparde v hribovju Mukundara v zvezni državi Radžastan.

Ker so po eni strani gepardi zelo prilagodljivi in vzdržljivi – živijo tako na območjih z nizkimi, celo negativnimi temperaturami kot tudi na primer v Malaviju, kjer se živo srebro nemalokrat povzpne do 45 stopinj Celzija – poznavalci upajo, da jim selitev ne bo povzročila prehudega šoka in da se bo osem živali ob izobilju plena hitro navadilo na novo okolje. Po drugi strani pa so gepardi tudi zelo ranljivi, po poročanju BBC-ja opozarjajo poznavalci, saj niso konfliktne živali in zato znajo sobivati z levi, leopardi in hijenami, a to predstavlja veliko težavo, ko je treba uplenjeno žival braniti pred drugimi mesojedci.

Tudi zato nekateri drugi poznavalci opozarjajo, da je projekt že v osnovi zgrešen: gepardja populacija bi se v Indiji dobro razvijala le, če bi bila omejena na zaprte naravne rezervate, kjer bi bili "kralji" gozdov, vsi kraji, ki se zdaj omenjajo kot možne lokacije za nastanitev gepardov, pa so odprtega tipa, opozarja Vincent van der Merwe, strokovnjak za ohranjanje gepardov iz Južne Afrike, ki je prepričan, da bi bil s tega vidika primernejši park v hribovju Mukundara, ki je z mešanico gozdov in travnikov tudi sicer bolj podoben zdajšnjemu življenjskemu prostoru gepardov. Tam bi, ocenjuje, gepardi sicer živeli na manjšem območju, a bi se lahko v miru razmnoževali, "višek" gepardov pa bi pozneje "uporabili" za naseljevanje v drugih delih Indije.

Gepardi slovijo po svoji hitrosti ‒ tečejo lahko hitreje kot 100 km/h, a le kratek čas. Zaradi svoje hitrosti nimajo težav, ko pride do stikov z drugimi velikimi mačkami, težava nastopi, ko gepard že ulovi plen in ga je prisiljen
Gepardi slovijo po svoji hitrosti ‒ tečejo lahko hitreje kot 100 km/h, a le kratek čas. Zaradi svoje hitrosti nimajo težav, ko pride do stikov z drugimi velikimi mačkami, težava nastopi, ko gepard že ulovi plen in ga je prisiljen "prepustiti" močnejšim vrstam, na primer levom ali leopardom. Foto: Pixabay

Vodilni indijski strokovnjak za ohranitev živalskih vrst K Ulhas Karanth pa je prepričan, da nobeden izmed predlaganih parkov ni najboljša izbira ‒ po njegovi oceni namreč gepard potrebuje zelo veliko območje, "vsaj med pet in deset tisoč kvadratnih kilometrov", na katerem "ni ljudi, ni psov in ni leopardov ali tigrov", je pa dovolj potencialnega plena. A tako velikega območja zaradi nenehnih pritiskov po povečevanju obdelovalnih površin v Indiji skorajda ni, ocenjuje in opozarja, da bo takšno naseljevanje gepardov, kot ga načrtuje omenjeni inštitut, neizogibno vodilo v konflikte s človekom, ki se bodo slabo končali predvsem za geparde.

"Cilj ponovne naselitve gepardov mora biti, da bo na koncu v naravi živela vedno večja populacija gepardov, ki se bo nemoteno razmnoževala. Da zgolj vržeš nekaj gepardov v neki park, je nesmiselno. To je projekt, obsojen na propad," je kritičen. Jadvendradev Jhala pa mu odgovarja, da se zaveda, da je za vnovično naselitev potrebnih več kot zgolj osem primerkov mačke. "Za uspešno naselitev potrebuješ vsaj 20 živali, mi pa načrtujemo, da jih bomo v naslednjih petih letih naselili 40," je razkril dolgoročnejše načrte.