Pred petkovo sejo državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko, ki bo v prvem branju obravnaval poroštvo za projekt TEŠ 6, se je enotno oglasila razmeroma široka koalicija nevladnih organizacij (Greenpeace Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Mladinsko združenje Brez izgovora, gibanje Davkoplačevalci se ne damo in sindikat Neodvisnost, če jih naštejemo le nekaj) in vidnih posameznikov iz političnega življenja - evropska poslanca Ivo Vajgl in Lojze Peterle ter Pavel Gantar (Zares).

Neodgovorno prelaganje bremena na državljane
"Vztrajanje na lignitu je strateško zgrešeno," pravi Peterle in poziva vse pristojne ustanove, naj ne podprejo zakona o poroštvu. "Bilo bi napačno, da bi projekt preložili na pleča davkoplačevalcev, ki so že tako obremenjeni." "Mislim, da je še čas, da projekt ustavimo. Škoda bo večkratna: za okolje, finance, ugled države, ki ne zna spoštovati skupnih evropskih okoljskih standardov," je bil kratek in jasen njegov evropski poslanski kolega Vajgl.
Nekdanji predsednik DZ-ja, ki je poroštvo TEŠ-u 6 v prejšnjem mandatu zavrnil, trdi, "da izgradnja TEŠ 6 stoji in pade na poroštvu države". "Stoji in pade na tem, ali so pripravljeni državljanke in državljani, davkoplačevalke in davkoplačevalci nase prevzeti družbena, okoljska in ekonomska tveganja. Če smo jih, potem projekt stoji. Če ne, potem pade. Obremenitev državljank s pol milijarde poroštev v času, ko se reže na vseh straneh, je neodgovorno. Projekt bo Šaleško dolino zacementiral do leta 2050. To je projekt, ki ubija prihodnost. Vodstvo TEŠ-a in lokalno vodstvo držita okolje v razvojni blokadi," poudarja Pavel Gantar.

Neizpolnjeni standardi, degradacija okolja
Predstavniki nevladnih organizacij v en glas poudarjajo, da pogoji, ki jih je za nadaljevanje projekta postavila vlada, niso bili izpolnjeni. Cena projekta ni bila znižana in še vedno znaša 1,3 milijarde evrov, cena megavatne ure iz TEŠ-a 6 naj bi znašala med 90 in 100 predragimi evri, prav tako pa naj zahtevana stopnja donosnosti projekta ne bi dosegala zahtevanih 9 odstotkov. "Po nekaterih ocenah pa lahko še pade. Vlada pa prenaša odgovornost na državni zbor," pravi Tomislav Tkalec (Focus).
"Na jutrišnji seji bomo zahtevali besedo, da nam poslanci prisluhnejo. 640-milijonsko posojilo, za katerega se išče poroštvo, potegne za sabo 700 milijonov kredita in obresti. Projekt ni racionalen za državno premoženje. Tot ima prav, da se bolj boji bank kot Alstoma. Prav ima. Evropska banka mora upoštevati tudi lokalno okolje. Če ne bo stala za projektom, bodo prisiljeni iskati komercialne kredite, a je za banke ta projekt tvegan. Če pa je tvegan že za banke, potem je očitno za vse," opozarja Vili Kovačič (Davkoplačevalci se ne damo). "Prejšnja vlada poroštev pred dvema letoma ni iskala, saj je minister Križanič dejal, da se bodo iskala pozneje. To je izsiljevanje, saj je država zdaj postavljena ob zid."
"V debati so prevladovali ekonomski argumenti, okoljski in zdravstveni pa so bili zanemarjeni. Lignit povzroča degradacijo okolja in pospešuje podnebne spremembe ter krni kvaliteto življenja. Po našem mnenju projekt lahko povzroči toliko škode, da ga je smiselno ustaviti na kateri koli točki. V 40 letih bi po naši oceni lahko povzročil med 7 in 9 milijardami evrov škode, ki bi nastala zaradi onesnaževanja zraka in vpliva na zdravje - odsotnosti z dela, padca produktivnosti, obolenj. Dozdajšnji stroški so zanemarljivi v primerjavi s tem, kar bi bilo, če bi bil projekt izveden," pa izpostavlja predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, Nina Štros.
Pobudi pa se je pridružil tudi prvi sindikat. Prvi mož Neodvisnosti, Rastko Plohl, na odgovorne tako naslavlja kopico vprašanj o skokoviti rasti cene, zapostavljenosti domačih izvajalcev na TEŠ-u 6, ki, po njegovih navedbah, izvajajo le okoli 10 odstotkov del. Prav tako sprašuje, "zakaj Alstom najema tujo, cenejšo delovno silo". "Razmislek o odprtju vse poslovne dokumentacije in referendumska pobuda sta na mestu."
OLAF začel preiskavo
Zgoraj omenjeni tako pozivajo: poslance, da zavrnejo zakon o poroštvu, vlado, da čim prej pripravi strategijo energetskega razvoja, skladno s politiko EU-ja, Evropsko investicijsko banko, da zaustavi financiranje projekta, vlagatelja, da pripravi alternativni scenarij, domače pravosodne organe in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pa, da raziščejo vse primere sumov koruptivnega ravnanja, povezane s projektom TEŠ 6.

Omenjeni OLAF je sredi junija začel preiskavo domnevne korupcije in navzkrižja interesov. Evropski direktorat za okolje pa je ugotovil, da zbrani podatki, ki naj bi kazali na okoljsko neprimernost projekta, "niso zadostna podlaga za nadaljnje postopke."
TEŠ 6 so sicer pod drobnogled vzeli različni domači organi: Komisija za preprečevanje korupcije, državno tožilstvo in pravobranilstvo in računsko sodišče.