Meža Foto: Radio Slovenija/Metka Pirc
Meža Foto: Radio Slovenija/Metka Pirc

Po tej poti bosta potekali tudi evakuacija in nujno potrebna oskrba, kdaj bo Črna odprta za ves promet, pa je nemogoče napovedati.

Po informacijah domačinov je z dela Črne na Koroškem mogoč dostop tudi do Mežice, čeprav je cesta v slabem stanju. Nato pa je pot naprej za zdaj mogoča čez Avstrijo.

"Glavna novica današnjega dne je, da so se redne službe VOC-a Celje in drugi pogodbeniki iz smeri Šoštanja prek Slemena prebili v Črno. Gradbeni stroji v Črni že delujejo, odstranjujejo plazove ter preusmerjajo in poglabljajo reko Mežo v strugo. Pomaga tudi Slovenska vojska, ki deluje iz druge smeri Črne," je povedal regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič. Dopoldne so v Črni preklicali tudi načrtovano evakuacijo 110 stanovalcev Centra za usposabljanje, delo in varnost Črna, ker je objektu grozil zemeljski plaz.

Deli Črne na Koroškem so sicer drug od drugega še vedno odrezani. Zjutraj je skozi središče kraja še vedno tekla reka Meža. Ponoči so bile tudi težave z dobavo elektrike. Pitne vode še ni, mobilni signal naj bi imeli le uporabniki Telekoma Slovenije, fiksne spletne povezave pa naj še vedno ne bi delovale.

Okoli 17. ure se je lahko na domove vrnilo tudi 200 ljudi, ki so jih zaradi grožnje velikega plazu evakuirali iz naselij Perzonali, Stare sledi in Nicina na Prevaljah.

 Mežica. Foto: BoBo/Borut Živulović
Mežica. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Po ogledu z geologom je padla odločitev, da se ljudje lahko vrnejo na svoje domove, ker je plaz le površinski in ne ogroža več ljudi na Prevaljah," je povedal Matijevič. Cesta med Prevaljami in Mežico je sicer zelo poškodovana, zato lahko reševalne službe dostopajo le po stranskih cestah, je izpostavil.

Apokalipsa na Prevaljah. Foto: BoBo/Borut Živulović
Apokalipsa na Prevaljah. Foto: BoBo/Borut Živulović

Na svoje domove so se lahko danes vrnili tudi 104 ljudje, ki so jih v soboto evakuirali v Mežici. Tudi stanje v tej občini sicer ostaja resno, vse enote so na terenu in pomagajo pri črpanju vode in deljenju hrane in vode, so povedali v Prostovoljnem gasilskem društvu Mežica. Cestno povezavo imajo vzpostavljeno le do Črne, pa še to le za vojsko in za najnujnejše zadeve.

Vodotoki se umirjajo

Po Matijevičevih besedah se "vodotoki v celotni pokrajini na splošno umirjajo", je pa za ekipe na terenu veliko dela. Največ dela danes so imeli v Mežiški dolini in Dravogradu, predvsem v Črni na Koroškem.

V dopoldanskih urah so imeli na voljo tudi štiri helikopterje, ki so jih po preklicu evakuacije uporabili tudi za prevoz hrane in drugih dobrin, tudi telefona s satelitsko povezavo za Črno na Koroškem.

Evakuacija dveh družin iz Pameč

Proti večeru sta morali svoje domove zapustiti dve družini iz Pameč. Območju namreč grozi plaz, gasilci pa so tam preventivno postavili pregrado, je na svoji spletni strani objavila Občina Slovenj Gradec.

Meža je prestopila breg tudi v Žerjavu. Foto: MMC RTV SLO/Anže Volovšek
Meža je prestopila breg tudi v Žerjavu. Foto: MMC RTV SLO/Anže Volovšek

Pomanjkanje pitne vode

Največjo težavo za celotno Koroško po besedah prevaljskega župana Matije Tasiča predstavlja pomanjkanje pitne vode. Vodovod je pretrgan na dveh mestih, kjer prečka reko Mežo, je povedal za STA. Vodovodno omrežje je sicer povsem onesnaženo.

Ponekod na Koroškem je prišlo tudi do poškodb plinovodnega omrežja. Kot so sporočili iz Petrola, so zaradi tega motena oskrba ali prekinjene dobave zemeljskega plina na območju občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Muta.

Slovenska vojska, 6. 8. 2023, ob 13.30: Črna na Koroškem

Plazovi zapirajo cestišča

Vedno novi plazovi se sprožajo tudi na cesti od Dravograda proti Mariboru, kjer si Matijevič želi, da bi jim uspelo danes vzpostaviti vsaj polovično zaporo. Cestna infrastruktura je sicer poškodovana po celotni Koroški, o dodatnih poškodbah med drugim poročajo s ceste Prevalje–Mežica.

Župan Dravograda: Še vedno smo odrezani od sveta

"Na Koroškem še vedno dežuje in še vedno smo odrezani od sveta," je dopoldne za STA povedal župan Dravograda Anton Preksavec. Komunikacijo jim omogoča satelitska antena, ki so jo prejeli od republiškega štaba civilne zaščite, prav zdaj čakajo na helikopter s še eno, da jo bodo poslali v Črno na Koroškem.

Padavine so se ponoči sicer začele umirjati, a veliko ljudi ni moglo preživeti noči na svojih domovih. Evakuirani ostajajo v zasilnih zatočiščih ali pri sorodnikih, ponoči so morali izseliti še nekaj družin, katerih domove je ogrožal zemeljski plaz, je povedal Preksavec.

Pri evakuacijah imajo prednost ogroženi in tisti z zdravstvenimi težavami. Po zadnjih informacijah so do zdaj v regiji evakuirali skupaj 368 ljudi. Preostale evakuacije bodo potekale glede na razmere, je zatrdil Matijevič in dodal, da imajo na voljo več helikopterjev, s katerimi bodo prizadetim odpeljali pomoč.

Županovo odprto pismo

Župan Dravograda Anton Preksavec je na Facebooku objavil odprto pismo predsedniku vlade Robertu Golobu in predsednici republike Nataši Pirc Musar, v katerem poziva, naj se zaposlenim z odobritvijo izrednega dopusta omogoči odpraviti posledice ujme na svojem premoženju in urediti bivanjske pogoje.

"Varnost ljudi mora biti na prvem mestu. Zatorej še apel na vse Koroške delodajalce - če je mogoče iz naslova delovnih procesov, da se v naslednjih dneh ne kliče delavcev na delovna mesta," je zapisal. "Zavedamo se, da so podjetja, tovarne, trgovine ... močno poškodovani in veliko (preveč) je lokacij, kjer delovni proces ne more steči. Vseeno pa smo mnenja, da morajo prebivalke in prebivalci najprej poskrbeti za svojo varnost in eksistenco in šele nato bodo lahko kvalitetno pripomogli k odpravi posledic ujme na delovnemu mestu," je dodal.

Vlada naj tako da jasna in zavezujoča navodila delodajalcem, kakšne pravice imajo zaposleni v primeru odprave posledic elementarnih nesreč, koliko dni izrednega dopusta jim pripada, je zapisal Preskavec. Ob tem si želi, da bi delodajalci ne klicali nazaj na delo gasilcev iz drugih delov države, ki so jim v teh dneh priskočili na pomoč in se bodo morali v ponedeljek vrniti na delo, je povedal za STA.

Kaj je ostalo od koroških cest