Najbolj so prizadeti predeli, kjer prevladujejo prodnata tla, za katera je značilno, da se bolj segrejejo, in sicer za približno 10 stopinj Celzija več. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Najbolj so prizadeti predeli, kjer prevladujejo prodnata tla, za katera je značilno, da se bolj segrejejo, in sicer za približno 10 stopinj Celzija več. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
false
Koruza ne nabira več novega zrnja, je dejal Anton Medved. Foto: BoBo

Energijsko je koruza zelo bogata in jo je težko nadomestiti, tako da bomo morali začeti razmišljati o namakanju na Dravskem polju in drugod, če bomo hoteli v tej obliki nadaljevati s kmetovanjem ter zagotoviti samooskrbo za slovensko prebivalstvo.

Krava
Vročina živalim ne prizanaša, treba je poskrbeti za dovolj sence in vodo. Foto: BoBo

Zaporedni vročinski valovi, ki so to poletje zajeli Slovenijo, so hud šok za rastline. Ne gre toliko za pomanjkanje talne vode in izsušenost tal, pač pa problem predstavljajo visoke temperature zraka, ki so še posebej uničujoče na prodnatih tleh.

"Temperature, višje od 30 stopinj Celzija, na prodnatnih tleh Pomurskega, Dravskega ter Prekmurskega polja, pa tudi drugod po Sloveniji, močno oslabijo rastline, ki doživijo temperaturni stres in se posledično začnejo sušiti," je za MMC pojasnil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Najbolj so prizadeti vsi predeli Slovenije, kjer prevladujejo prodnata tla, za katera je značilno, da se bolj segrejejo, in sicer za približno 10 stopinj Celzija več. Z vročino povezanih bolezni še ne opažajo, a če se bodo peklenske razmere nadaljevale, je pričakovati tudi to, dodaja.

Najbolj prizadete buče in koruza
V sindikatu ocenjujejo, da je na koruznih posevkih zaradi temperatur nastala že velika škoda, saj se koruza suši že tudi do petega lista in ne nabira več novega zrnja. Če kmalu ne bo odrešilnega dežja, se bodo rastline posušile in propadle, je opozoril Medved in dodal, da bo po ocenah pridelka za od 20- do 30-odstotkov manj.

"Tudi na bučah, ki so jih na Dravskem polju pretekli teden že začeli obirati, opažamo upad pridelka za okoli tretjino. Visoke temperature pa negativno vplivajo tudi na sadovnjake in vinograde," je še dodal.

Medved opozarja na velik pomen koruze, in da bo treba razmisliti o namakanju, če se bodo takšne razmere nadaljevale iz leta v leto: "Energijsko je koruza zelo bogata in jo je težko nadomestiti, tako da bomo morali začeti razmišljati o namakanju na Dravskem polju in drugod, če bomo hoteli v tej obliki nadaljevati s kmetovanjem ter zagotoviti samooskrbo za slovensko prebivalstvo".

Živali potrebujejo vodo in senco
Vročinski stres pa ne prizanaša niti živalim, zato je treba poskrbeti, da imajo vedno na voljo dovolj sence in vodo. Po Medvedovih besedah je posledično manjša prireja mleka in prirast teže pri pitancih. Težav z zalogami vode še ni, a če se bo vročina nadaljevala, bodo tudi tu nastale težave.

Ogroženi tudi sadovnjaki in trte
Na sadno drevje tam, kjer imajo na voljo namakalne sisteme, vročina celo ugodno vpliva, kjer ga nimajo, pa že opažajo upad pridelka. Ob nadaljnji vročini bodo ogrožene tudi trte, saj bo začelo primanjkovati vlage, visoke temperature pa »rastline opečejo oziroma skuhajo«, pojasnjuje Medved.

Omenil je tudi optimistične vremenske napovedi, ki napovedujejo odrešitev: "Čim prej potrebujemo val deževja in predvsem nižje temperature, ki so sicer napovedane. Upajmo, da se bodo napovedi uresničile".

Energijsko je koruza zelo bogata in jo je težko nadomestiti, tako da bomo morali začeti razmišljati o namakanju na Dravskem polju in drugod, če bomo hoteli v tej obliki nadaljevati s kmetovanjem ter zagotoviti samooskrbo za slovensko prebivalstvo.