Foto: EPA
Foto: EPA

Povprečna temperatura se je v Evropi vsako desetletje od leta 1991 dvignila za 0,5 stopinje Celzija, navaja danes objavljeno poročilo WMO-ja in programa EU Kopernik.

"Evropa predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta in nas spominja, da celo dobro pripravljene družbe niso varne pred posledicami izjemnih vremenskih pojavov,” je povedal generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas. Evropa v zadnjih letih doživlja rekordne temperature in je postala "žarišče vročinskih valov".

Alpski ledeniki so med letoma 1997 in 2021 izgubili kar 30 metrov debeline ledu, medtem ko se ledena plošča Grenlandije naglo tali in povzroča vse hitrejše naraščanje gladine morja.

“Tako lani kot letos so večje dele Evrope prizadeli obsežni vročinski valovi in suša, ki so podžigali gozdne požare,” je povedal Taalas in spomnil tudi na lanske rekordne poplave, ki naj bi sejale "smrt in opustošenje".

Izjemni vremenski pojavi, ki so zaradi podnebnih sprememb še izrazitejši, so lani v Evropi povzročili škodo v višini več kot 50 milijard evrov.

Poročilo opozarja, da pričakujejo, da bodo temperature po Evropi samo še naraščale z rekordno hitrostjo, ne glede na povprečno raven svetovnega segrevanja.

Priprave na podnebni vrh

Velik del celine leži v subarktičnem in arktičnem pasu, ki se segrevata hitreje kot kateri koli drug predel Evrope. Med letoma 1990 in 2020 je EU-ju uspelo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 31 odstotkov, za cilj pa si je zadal 55 odstotkov do leta 2030.

Poročilo dodaja še, da je Evropa ena najnaprednejših regij, ko gre za čezmejno sodelovanje pri prilagajanju na podnebne spremembe.

“Evropska družba je ranljiva, kar zadeva podnebne spremembe," je povedal eden od direktorjev programa Kopernik Carlo Buontempo.

“A Evropa je tudi na čelu mednarodnih prizadevanj za ublažitev podnebnih sprememb in razvoja inovativnih rešitev za prilagajanje na novo podnebje, v katerem bodo morali Evropejci živeti.”

Poročilo je bilo objavljeno nekaj dni pred podnebno konferenco ZN-ja COP 27, ki bo potekala v Egiptu med 6. in 18. novembrom. Vrha se bo udeležila vrsta svetovnih voditeljev, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, razpravljali pa bodo o segrevanju našega planeta.