Ime: Miša Molk
Spol: ženska
Rojstni dan: 30.8.2006
Starost: 3 let
Št. objav na forumu: 1 ( Vse objave )
Št. objav na blogu: 53 (Vse objave)
Št. objavljenih slik: 94 (Vse objave)
Št. objavljenih komentarjev: 292 (Vse objave)
Registriran: 30.8.2006
Opis:
Z besedami redkokdaj lažem. In tudi skriti se nočem za nikomer. Precej drzno sem se zapodila v vsako luknjo, plezala po drevesih in izzivala temo. Vedno se mi je zdelo, da je na svetu še kaj drugega kot nedeljsko kosilo... Vesolje in metafizika.

ArrayNebesno znamenje:Devica, na smrt praktična in vzneseno romantična.

Volja: stvari, ki se jih lotim, želim speljati do konca

Želje: čim manj časa potrošiti v nič

Cilji: kratkoročni, nosi me intuicija

Ponos: ljudje. Pa še za te bi težko rekla, da sem na njih ponosna. Imam jih rada in jih spoštujem.

TV kariera: Ker sem brala časopise in gledala tv, sem zasledila tudi avdicijo in se pač prijavila. Brez kakršne koli želje po karieri. Želela sem delati, nekaj zaslužiti in biti samostojna.

Delo: nikdar nisem vlekla v posteljo punčk ali medvedkov, ampak vedno svinčnik in papir. Še raje oljnate barvice. Ko mi je mama kupila prvo punčko, je nisem bila prav nič vesela, ker je bila že oblečena, jaz pa sem ji želela šivati obleke, zato sem tisto vrgla stran in prosila za novo, ki je morala biti naga. Kasneje tudi moj fant. Napletla sem mu vsaj 5 puloverjev. Zadnjega ni več odnesel. Ampak sem jo morala odnesti jaz.

Prosti čas: četrtino življenja sem preživela na športnih igriščih, potapljaških taborih, v telovadnicah in bazenih ob glasbi Rolingov in Bee Geesov in se spraševala, kako je možno uporabiti tampon, ne da bi izgubila nedolžnost, kaj pojesti, da bi pridobila kakšen kilogram. Basala sem se z medom in kvasom, saj sem na vsak način poleg prsi želela imeti tudi boke in pošteno zadnjico. Četrtina življenja mi je stekla v kinodvoranah, več kot sem lahko jokala, boljši film se mi je zdel in melodrame imam še danes zelo rada ; četrtino pa preživela med buklami, ki sem jih brala prezgodaj. Kot napr. biografijo o novinarju, revolucionarju in vohunu Richardu Sorgeju, ko mi je bilo 10 let.

Randiji: četrtina življenja. Zvečer sem pisala svoj dnevnik in pesmi, poslušala blues, Sarah Voughn, Rolinge in Herbie Manna. Hodila na drsališče ukrasti kakšen nasmeh ali zvečer v mesto na prvo porcijo pomfrita nasproti Name.

Moda: ko so v Ljubljani odprli prvi disco, sem se vpisala na šiviljski tečaj in si sešila svoje lastno maksi krilo, saj jih ni bilo moč kupiti v Ljubljani. Kasneje kot polnoletna sem se vozila v Trst, sicer pa še naprej kradla obleke svoji starejši sestri.

Ples: prvi plesi so bili zame kot kazen. Prislinila sem se sestri, ki pa ji ni bilo veliko do moje družbe, saj je bila s svojimi prijateljicami in sem se morala znajti po svoje. Nič kaj dobro mi ni šlo, saj sem vedno morala domov ravno, ko mi je kdo pomižiknil. Najprej smo plesali ob nedeljah v telovadnici Tabor, kjer so igrale Minerve, v domu JLA, kjer smo imeli plese najbolj pridni učenci, potem pa v študenstkem centru. Bila sem še mladoletna in ena sama radovednost me je gnala, kaj za vraga je light show.

Šola: seveda sem hodila tudi v šolo. Vendar na gimnazijo ne ravno z veseljem, komaj sem čakala poletje, da sem kupila svojo inter - rail karto in za en mesec ušla ‘domači’ zgodbi. Oče je zbral cekine, mama je premagala strah. Največ mesecev sem preživela v Skandinaviji. Evropski mainstream ( London, Pariz) me ni kaj dosti zanimal, pač pa mnogo bolj seksulana revolucija in demokracija. Potovala sem s svojo prijateljico, ki je vdihavala predvsem likovno umetnost in ure in ure preživela v muzejih, (nadeli sva si tudi svoji imeni; bili sva Alja in Olja); mene pa je mnogo bolj vleklo na ulice in domove, videti, kako ljudje živijo in se odzivajo, kaj pripovedujejo mestne ulice, pri katerih letih se odselijo od doma, itd.

Potovanja: verjetno ni naključje, da sem se še velikokrat vrnila v Skandinavijo kot komentatorka Evrovizijske popevke. Tako na Švedsko, Norveško in Dansko. Pred leti sem celo poklicala prijatelja iz najstniških let,ki mi je odstopil sobo v Solni na Švedskem. Dolgo sem brskala po imeniku, da sem našla njegov naslov po 25 tih letih, se pogovorila z njegovo drugo ženo, potem pa se je pripeljal z biciklom v avlo našega hotela in me celo prepoznal.

Dogodki in odmevi: ne glede na to, kako odmevajo in če sploh, smo bili to mi.

In spet Skandinavija: Evrosong na Finskem prihodnje leto. Tudi tam sem bila v študentskih letih. V spalni vreči in v parku v Helsinkih, kjer so pristajali helikopterji s predsedniki držav Evrope - udeleženci konferenece o evropski varnosti. Ko sem še vsa krmežljava zlezla ven iz svoje spalne vreče, so me policaji malo pred pristankom ruskega predsednika zapodili ven iz parka…

Naključja: jih ni. Vse je na ključ! Kot da bi delala obračun za nazaj, ko so bile te države zame zelo napredne in drugačne od moje Jugoslavije.

Moji gimnazijski sošolci: kot npr. Peter Amalietti so takrat potovali v Afganistan po travo, jaz pa na sever. On je prinesel domov jointe, jaz pa kondome. Skupaj sva sicer preživela kar nekaj večerov, ko sva pazila njegovega nečaka,

Glasba: on pa mi je igral na klavir. Jazz, seveda.

Poezija? : In kasneje, ko ga nisem videla že dolgo vrsto let, sem ga povabila v oddajo Res je, ko je kot založnik izdal zbirko haikujev, ki sem jih vedno občudovala. Prav takrat, na oddaji, se je odločil, da si bo uredil svoje zobovje, ki ga je poprej skrival za divjiimi brki. Zdaj ima prelep nasmeh! Vsaka od oddaj Res je je odnesla zabeležko v prihodnost!

TV: velika ljubezen in trdo delo

Faks: veselje in užitek! Veliko več ur, kot je bilo potrebno, sem preživela na faksu. Tam sem pravzaprav vzcvetela. Vzljubila raziskovalno delo in delo z ljudmi. Študirala sem novinarstvo, zanimala pa me je predsvem antropologija in sociologija kulture. Končala sem napačen faks.

Pravljice: nič pravljic nisem brala kot otrok. Me sploh niso vznemirjale. Zato sem verjetno pred nekaj leti dobila za darilo izbor najlepših Andersenovih pravljic. Vedno pa bo moja najljubša otroška bukla Pika Nogavička. In tudi ta prihaja iz severa. Je tudi edina, ki sem jo prebrala kot otrok. In tudi kasneje.Tako, kot se je Pika počutila v osnovni šoli, sem se jaz v gimnaziji. Danes pa Piko živim!

In danes pa me sprašujejo takole:

1.Menite, da je lepota permanentna ali le enkratna vstopnica v posel, kariero...?Ta vstopnica je ponarejena. In to se slej ko prej izkaže. Na njo ne gre dolgoročno računati.

2.Vaša definicija lepote?
Kot srčni kralj. Če je sam v igri, ne pomen nič.

3.Je lahko lepota »prekletstvo«?
Lahko, če jo zapeljuje bedak.

4.Za lepe ženske velja, da jim je marsikaj prihranjenega, prinešenega na pladnju..., so pa verjetno tudi manj prijetne zadeve, ki jih morate kot lepa ženska tolerirati, »požreti«...
O prvem delu vašega stavka ne vem ničesar, o globokem grlu, torej o tem, kaj bi morala požreti pa ve največ povedati ljubezen in moja služba.

5.Koliko samozavesti ste pridobili na račun zunajnjega videza?
Moj zunanji videz je plačal nekaj računov pri zobozdravniku /zadnji še ni plačan, bo pa kar izdaten/, precej pri optiku, ne kaj dosti pri frizerju, kar nekaj pri kreatorjih, samozavest pa se hrani z obračuni življenja. Kamor sodijo uspešno delo, dobri prijatelji in mirni spanec.

6.In kateri so ostali dejavniki – morda vaši atributi, starši, uspeh... ki so doprinesli k samozavesti?
To, kar so mi dali moji starši, je moj ponos, ki ga prej nisem znala označiti. To je biti ti, sam, to, kar si. Brez špekulacij, obračunov in zlobe. Moja hči, sestra in njeni ter moji prijatelji in sosedi pa me delajo srečno. In to je tudi izvor moje samozavesti. To je zaklad, ki ga imam.

6.Ste kdaj premišljevali o tem, kako bi se sprejeli, če vaša zunanjost nenadoma ne bi bila več takšna, kot je (npr, da bi se opekli, doživeli prometno nesrečo oz. bi bili vidno »pohabljena«) se vam zdi,da ste dovolj trdna oseba, da bi to lahko prenesli brez večjih psihičnih posledic?
Verjemite mi, da sem že razmišljala o tem. In postalo me je strah. Ker je pač človeka strah stvari, ki jih ne pozna. Moj oče se je težko poslavljal. Ugonabljala ga je parkinsonova bolezen. Bil pa je razmišljujoč človek in upam si reči, velik gospod velikih manir. Težko se je sprijaznil s tem, da ga telo ni več ubogalo. Z medikamenti so mračili njegov um. Trpel je on in mi vsi z njim. Hudo je, če ti fizična bolezen vzame radost naslednjega jutra in dostojanstvo.

7.Lepota je relativna, pa vseeno; je kakšna stvar, ki bi jo na sebi spremenili? Ma ja, do brazilske popolnosti mi manjka precej. Ampak deklarirana lepota bo kar naprej klepetala in nekaj zahtevala. To bi pomenilo vsako leto en nov rez. Bolj delam navznotraj kot navzven. Je treba še veliko podelati.

8.Obvezno vprašanje: lepotne operacije- vaše stališče do tega?
Enako kot je moje stališče do samooploditve. Vsak naj išče in najde srečo tam, kjer misli, da ga čaka. Notranje nesreče se s tem nihče ne bo rešil. Če bi bila terapevt /to bom tudi enkrat v življenju z veseljem počela/ bom govorila predvsem z ljudmi in ne s telesi.

9.Zaupajte nam kakšen lepotni domač recept (če ga imate seveda); morda vazelin iz medu, maska iz sadja in skute, kakšna obloga za lase...
Moj prvi recept je mir v duši. Nikomur biti nič dolžan, ne biti goljuf, ker življenje sproti pobira obresti, nikomur želeti nič slabega, vsi smo na isti noetovi barki. Zato se ne splača suvati v levo ali desno. Ker se bo barka prevrnila, oziroma se boš zvrnil ti.
Vem, da je biti ‘sam’ na tej barki težko in da je večina preračunljiva in brez poguma. Pa naj si gre za skrite homoseksualce, biseksualce, kvazi uspešne obrtnike, stiliste in dizajnerje, novinarje in urednike,… Huh, koliko blefa! Zlasti v Sloveniji , saj smo definirani s samooklicanimi klani in klikami, ideološkimi opredelitvami in markacijami. Težko je preživeti izven njih, ker določa naše bitje in žitje en sam slovenski stavek. "Drugačni, neenakopravni"! In če sta napetost in razočaranje prevelika: masaža stopal; ta te zna prignati do solz. In tam si ti.

11.Se staranja bojite, veselite ali o tem razmišljate?Seveda razmišljam tudi o tem. Sem že naredila en komplot, s kom se bom usidrala v dom za ostarele.

12.Kakšen odnos imate do minljivosti. Verjetno , kot predstavnica lepih žensk niste indiferentni do tega pojava. Minljivost ni v naših rokah. Življenje traja, do tam, do kjer nam je bilo določeno. Bom pa vesela, če bo z mano vsaj eden od frendov, s katerim sem se zmenila, da se srečava s šampanjcem v roki v "staralačkom domu".

13.Je kakšno obdobje življenja, ki se ga še posebej veselite ali obdobje v katerega bi se ponovno vrnili? To je zdaj in tukaj, In naj traja.

14.Na kateri del svojega telesa ste še posebej ponosni in katero pomankljivost spretno zakrivate? Rada imam svoje noge in svoj pas. In zdaj me boste vprašali zakaj? Zato, ker jih kot pubertetnica nisem zaznala in jima nisem dala tiste pozornosti, ki si ju zaslužita. Ukvarjala sem se predvsem s svojim prifrknjenim nosom. V puberteti je pač treba najti nekaj, zaradi česa se žreš.

15.Zaupajte nam najlepši kompliment, ki ste ga kdajkoli dobili in od koga (če ni skrivnost).
‘Bi se poročlila z mano’? Ker se ni zgodilo pri mojih osemnajstih, je to vprašanje, meni v presenečenje , pridobilo celo smisel.

16.Kdaj ste najbolj svoji - kdaj je Miša res Miša? Bom odgovorila preprosteje, vedno sem samo jaz, samo radi me nimate v vseh oblikah. Poznate morda osebo, ki je v vseh situacijah sprejemljiva in dopadljiva?

17.Kje se vidite čez 5 let?
Pet let ni veliko. Rada bi bila tu, kjer sem, če bom le lahko bila jaz.

18.Katere vloge, kot ženska ne bi prenesli (npr. gospodinje), v kateri vlogi se najbolje počutite in katere ne bi zamenjali za nobeno drugo?
Čebelarka bi bila zelo slaba in nejevoljna. Pa tudi žuželk ne prenešam najbolje. Bila pa bi mama še in še, in voditeljica hard talka še in še. Ampak pri nas je — vem, težko verjeti, - lažje biti mama kot voditeljica hard talka., , Za hard talk imam še čas! / Smeh!/

19.Kaj na/pri/ moškem pritegne vaš pogled in kaj ga odvrne?
Ma, pogled ne vem, če ima kakšno povezavo z mojim ’mikroskopom’ in radovednostjo, morda kakšen detajl na čevljih ali kravati, seveda tudi na nohtih in rokah v celoti, ampak jaz vedno najprej poslušam in potem gledam. No, ne bom se sprenevedala, roke morajo biti všečne in čutne. In bolj kot sem oddaljena od besed bolj gledam. In vidim!

20.Kakšni se zdite sebi brez make upa? Ste to najbolj vi ali se brez njega »ne prepoznate«? Ne vem ali je moja notranjost povezana z mojim fizisom ali moja zunanja pokrajina z občutenjem tistega znotraj? Hodiva skupaj. Brez makeupa se zbujam in hodim spat.Brez travm. Še nihče se me ni prestrašil ali zbežal. Pravijo celo, da sem bolj ljubka brez mejkapa.

22.Ste naličeni v svojem prostem času- npr. greste v trgovino ( po hrano) naličeni?Ne bi rekla, da naličena, jaz temu pravim negovana in urejena.

23.Povejte nam primer svojega dnevnega jedilnika.
Jogurt za dobro jutro, če je čas musli, juha ali riba za popoldam , solata za zvečer. Ma ja, tudi jajce na oko mi zaleže.

24.Opišite nam svoj odnos do hrane; radi jeste? Jeste le kadar si lačna? Ste morda vegeterijanka? Jeste redno? Pazite kaj jeste?...
Sem, kar jem, bi bil moj odgovor. Sem užitkarica, potrošnica dobro pripravljenega obeda, in , če so zraven svečke, je lahko tudi kakšna kalorija več! Odvisno od duhovitosti soprehranjevalca.

25.Rekreacija; kaj, kako, kdaj...?
Tibetantske vaje doma, ob koncu tedna Rožnik, Rovinj, Benetke,…hoja,hoja,..

26.Recept za večno mladost?
Pojma nimam, ampak vsakič, ko srečam Dušico Erzin, izjemno gospo, ki je dama Tv medija, se veselim starosti!

27.Ste v partnerskem odnosu dominantni ali si raje »punčka pod perutko«? Bila bi navidezna punčka, če bi bil on zgubljenec!

28.V kolikšni meri se vam zdi, da je lepota vstopnica na televizijo - glede na to, da gre za vizualni medij? Z dnem, ko so sprejeli mene, vem, da ne gre zgolj za lepoto!

29.V kolikšni vplivate ali želite vplivati na kariero, ki jo izbira vaša hči? Sem samo konsultant. Koliko sem pri tem mama, ve le Ula.

30.Kaj bi počeli, če vas pot ne bi zanesla na televizijo? Bila bi psiholog, in kasneje, ko sem ji nekaj spoznala , raje psihoterapevt.

31.Vaše 3 vrednote, 3 prednosti, 3 (morebitne) pomanjklivosti?
Resnicoljubnost, nepodkupljivost, empatičnošt,
Pomanjkljivosti so mnogo bolj nevarne.: nepodkupljivost, pogum, empatičnost.

32.Je kakšna stvar, ki jo obžalujete?
Pomanjkanje volje iskati pravico na sodišču.

33.Če bi lahko zbirali leta, koliko bi bili stari za nekaj let in zakaj?
Štirideset, ko je vse prav! Neža Maurer bi še dopisala. ‘Kakšno razkošje’!.

34.Je kaj nadzemeljskega v kar verjamete (bog, vile ...?)
V svojega angela varuha!

35.Katere vrednote želite oz. ste prenesli na svojo hči?
Središčna točka vsega življenja je ljubezen. Vsi jo imamo zato, da jo lahko tudi podarimo. Strah je brez zveze. Saj ni važno, kam gre ljubezen, bolj pomembno je, da čutimo, da naša ljubezen potuje. In ko potuje, išče svojo pravo pot.

36.Če bi se morali opisati v treh stavkih, bi se glasili...?
Predana, nemirna, tvoja.. Naj si gre za osebo ali za službo.

37.Verjamem, da vam za hobije skoraj ne ostane časa, pa vseeno nam jih zaupajte.
Prisilite majhno deklico, da si zakrije oči brez prevare!

38.Kakšna so vaša idealna jutra in kakšni idealni večeri?
Idealnih juter ni. Najprej pogledam stran od ure. Vidim, da si od noči jutro še ni spočilo. Potem se zgostijo vsi povzetki večera. In traja. Hočem razumeti svoje sanje. Zato smuknem na tla in stelovadim svoje sanje. Prebudim telo in postanem optimist. Večeri, saj zdi se mi, da že nekaj časa niso več usodni in pobezljani. Preživljam jih kot dar. Kot svoj lasten zapik in spravo.

39.Koliko denarja ste pripravljeni odšteti za kremo za obraz, koliko za losjon za telo? Dovolj, da čutim svojo mehkobo

40.Verjamete da je dražja kozmetika boljša?
Odvisno od kože, kaj želi in potrebuje.

41.Česa bi se v življenju še radi naučili oz. osvojili; npr. igranje določenega inštrumenta, znanje jezika.. Razumeti komedije

42.Kdaj si (če si) nameravate vzeti čas za to?
Mislim , da bo to posmrtno dejanje.

P.S.: Hvala Nini za dober pogovor.

Takole te "ustvari" intervju
No in kje je zdaj ta otrok, ki je plezal na češnjo? Bolje se je spraševati o višini češnje kot o bistvu življenja, saj bi se takoj, ko odgovora ne bi našli, obesili na to isto češnjo. Smisel življenja, je živeti ga. Če ste v "bedu", ej je še naslednji in naslednji dan..
Vas ima rada
Miša