Prva svetovna vojna
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 17 glasov Ocenite to novico!
Razglednica, ki jo je Jurkovič poslal domov. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
V 1. svetovni vojni je padlo ogromno vojakov. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Jurkovič se je redno javljal družini v Gornji Radgoni. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Filip Jurkovič. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Med vojno si je misli zapisoval v zvezke in na liste, doma po vojni pa je vse vestno prepisal v dnevnik. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Jurkovič je zelo rad natančno opisoval kraje, ki jih je med vojim služenjem vojski obiskal - bil je tako na vzhodnem kot na zahodnem bojišču. Foto: Osebni arhiv družine Weixler

Dodaj v

Vojni dnevnik: Uničeno je vse, kar se da uničiti

Izsek iz dnevnika vojaka 1. svetovne vojne: "Pa zbogom, junaki."
31. marec 2018 ob 06:53
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Pri izkladanju 42 tankov smo delali z nadčloveškimi močmi, da smo jih ponoči spravili z vagonov. Kam grejo te pošasti, ne vem, zjutraj ob 6h smo bili nazaj odpeljani ter smo morali takoj delati naprej pri izkopu strelskih jarkov."

Na MMC-ju smo pridobili in za knjižno izdajo pripravili vojni dnevnik slovenskega vojaka Filipa Jurkoviča iz Gornje Radgone, inženirja, ki je poveljeval moštvu in gradil različne vojaške objekte. V treh letih vojskovanja v prvi svetovni vojni ga je dolžnost vodila na vse tri fronte, ves čas pa je vestno pisal, kaj se mu dogaja.

Njegovo pot lahko spremljate na interaktivnem zemljevidu, v izsekih iz dnevnika jo bomo objavili tudi s prispevki na MMC-ju.
- 1. del: Ločila sva se z veliko bridkostjo v srcu
- 2. del: Dnevno se pričakuje vojno napoved
- 3. del: Prenašali bomo nesrečo, samo da ostanemo na svoji zemlji
-
4. del: Kosci bomb so podobni ostri žagi
- 5. del: Strašni napad na nož
- 6. del: Bradati možje so jokali kakor majhni otroci
- 7. del: Ne slišiš več žalovanja svojih najdražjih

- 8. del: Huda omotica napada, jesti ne morejo
- 9. del: Krompir v oblicah brez soli, kruha pa nič že tri dni

- 10. del: Tisoči so to nesramno lahkoživost plačali s svojim življenjem
-
11. del: Bodite srečnejše, kakor smo mi "kulturni in civilizirani" ljudje
-
12. del: Mrzli veter brije, kakor bi kožo vlekel z obraza
-
13. del: Bliskovito se je razširila novica, da je cesar Franc Jožef umrl
- 14. del: Vse naj pogine, samo da nekaj parazitov brezsrčno živi
-
15. del: Ni človeka, da bi zajezil to nevarno razdirajoče delovanje?
- 16. del: Ne sliši se drugega tukaj govoriti, kakor o ruski revoluciji
-
17. del: Kakšen pekel smo si pripravili kot »izobraženi« domišljavci
- 18. del: Strašne številke so zgovorna in žalostna priča našega trpljenja
- 19. del: Razjokal bi se, kdor pogleda to ubogo živino na paši
-
20. del: Že četrti dan dobimo samo konzervo
-
21. del: Vse skorumpirano do najvišjega poveljstva
-
22. del: Ako je še malo poštenja, mora pravica zmagati
-
23. del: Častniki se bojijo, da vojaki ne bodo zdržali zime
-
24. del: Pripravlja se huda ofenziva proti Italijanom
- 25. del: Vse se je objemalo: prej sovražnik, sedaj brat
- 26. del: S tako armado naj zmagamo site sovražnike?
- 27. del: Svet je od granat razkopan
-
28. del: Tomiji so predobro naciljali na to točko
- 29. del: Ali je vreden ta kos dežele teh strašnih žrtev?

Knjižna izdaja dnevnika je na prodaj na spletni strani ZKP RTV Slovenija.


30. marec 1918
Delamo s polno paro na vzdrževanju in izmenjavi tračnic na železniški progi Gouzeaucourt–Épehy; raznih tehničnih čet po vseh železniških progah kar mrgoli. Vlak za vlakom prihaja od Some, ranjeni, ujeti, vojni plen razne vrste, to se s strašno naglico bojišče čisti in vse takoj odpelje v zaledje Nemčije.

Danes mi je med službo pripovedoval nemški poročnik iz M. E. D. 1., da bi morala mornariška divizija pri Albertu nadomestiti pešadijsko divizijo in marinci so se uprli. S tem so povzročili, prvič, da je tista divizija, dasi popolnoma izčrpana in skoraj brez moštva, morala prevzeti staro mesto ob Somi in je preteklo tri dni, da se je tista divizija toliko ojačala za napad. Ta čas pa so Angleži in Francozi sijajno izrabili. Tisto obrambno črto so dobro zasedli in ojačali s težkim topništvom, da mi sedaj sploh ne pridemo več čez reko in je nadaljnje prodiranje skoraj nemogoče. Ako bi marinci takoj zavzeli njihove pozicije in vsled zelo slabe zasedbe bojne črte naredili napad na Angleže, bi mi lahko predrli in se polastili kolodvora Amiens in živa duša nas ne bi več mogla zadržati do Pariza. Sedaj pa je cele ofenzive konec in še ni izključeno, da se bomo morali zaradi slabega terena odmakniti in tudi Alberto zapustiti. Jaz sem njemu nato pripomnil: "Če so vaše navedbe popolnoma pravilne, je vojna odločena v korist Francozov, v drugi ofenzivi Francozov in Angležev ne boste zmagali. Pomislite, da je bila tudi ruska vojska napadla tam, od koder ste mislili vzeti še več vojakov za topništvo." On molči in s tem je bil najin pogovor končan.

Zvečer sem moral z Nemci s tovornim avtom v St. Quentin (danes mesto oz. občina v severni francoski regiji Pikardiji. Med vojno je bilo mesto precej na udaru, saj je bilo integrirano v t. i. Hindenburgovo linijo) in smo tja prišli ob 8h zvečer. Povsod enaka slika razdejanja brez razlike in mesto je danes ruševina. Dobil sem na srečo v nemški prodajalni štiri razglednice, da vsaj s teh vidim, kako je bilo to mesto prijazno. Škoda je krasne cerkve, ki še danes žalostno priča o svoji prejšnji krasoti. Baje so sedaj Angleži mesto popolnoma porušili z "Brandgranatami" (zažigalne granate) in je bilo to tudi pričakovati, ker je zelo važno železniško križišče.

4. april 1918
Zvečer smo se odpeljali nemški pionirji, 80 mož, in jaz z 20 našimi možmi s tovornimi avtomobili v Péronne, da tam pomagamo z železnico dospele nove nemške tanke spraviti iz vagonov.

5. april 1918
Pri izkladanju teh 42 tankov smo delali z nadčloveškimi močmi, da smo jih ponoči spravili z vagonov. Kam grejo te pošasti, ne vem, in smo zjutraj ob 6h bili nazaj odpeljani na staro mesto ter smo morali takoj delati naprej pri izkopu strelskih jarkov. Mesto Péronne je danes razvalina, je pa posebno važno železniško križišče, zato so bili za to mesto tako srditi boji. Slika razdejanja je pa povsod enaka. Uničeno je vse, kar se da uničiti, bodisi hiše, drevje ali njiva brez izjeme od mesta Péronne do sem in tako bo menda povsod v teh delih Francije.

Danes smo imeli ponovno pet ranjenih, in sicer dva težko ter je malo upanja, da okrevata. Kanonada je bila strašna, povrh pa še nadloga iz zraka, danes smo morali prestati pravi pekel pri delu. Tudi nemški pionirji so imeli precej žrtev, ker je dvakrat pridrvel avto po ranjence. Zvečer sva imela z mojim poveljnikom Laszlom hud prepir zaradi našega oddelka in sem njemu odločno očital, da je on sam kriv teh žrtev s svojo hvalo proti Nemcem, ki nas bodo popolnoma uničili, ker na najnevarnejše točke ravno nas postavijo na delo.

Tudi so možje že stari in po ukazu našega A. O. K. bi morali iti naši Romuni domov, zato njemu zagrozim: "Gospod nadporočnik, če ne pridemo ven iz tega pekla, bom takoj naredil zapisnik, da naše staro moštvo samo vi tukaj zadržujete, namesto da bi jih izpustili. Tudi jaz imam šest otrok in ne smem po okrožnici z dne 18/IX. 1917, oddelek 10, številka. 216370, normativni odredni list 44/17 z dne 20/IX. 1917, v bojnem položaju dežurati – in tudi med našim moštvom je veliko Romunov, ki imajo še več otrok."

On ves divji začne kričati nad menoj, da kaj sem jaz, da me bo pustil aretirati in zapreti. Jaz ga poslušam, da se zdivja, potem odločno rečem: "Vaša usoda leži samo v vaših rokah, jaz se ne bojim vaših groženj, vendar boste kaznovani, ker ste kljub najvišjim ukazom stare Romune domov poslati te privedli v Francijo. In še nemško odlikovanje želite dobiti – po našem vedenju železni križec I. stopnje."

Po tem prepiru se odstranim ter grem v svojo luknjo in začnem takoj pisati zgroženo vlogo na A. O. K. Pri tej pisavi me zaloti naš narednik Schwarz ter njemu povem za svoj spor s poveljnikom, in da bom takoj vlogo odposlal. Schwarz je takoj nato o tem poveljnika obvestil in me sproti ob 10h ponoči poklical k sebi s prošnjo na važen razgovor. Jaz pridem k njemu v službeni opremi in se službeno javim pri njem. On: "Vi, gospod delovodja, vi boste čez mene naredili en zapisnik pri vojaškem vrhovnem sodišču?" Jaz: "Sem že enako napisal in bom jutri zjutraj to isto predal pri nemškem poštnem uradu."

Laszlo bled kakor smrt se trese, da ne more govoriti, in končno bruhne: "Jaz bom ta zapisnik uničil." Jaz odločno: "Če se vam posreči, da me takoj ustrelite, potem dobite zapisnik, drugače pa ne." On se usede na svojo posteljo ter končno reče po daljšem molku: "Gospod delovodja, jaz grem jutri k našim zadolženim komandosom in bom dosegel, da bomo takoj stran šli od tod – a vam je prav tako? Začasno obdržite svoja pisma in jaz bom jutri dopoldne že spet tukaj." Jaz: "Gospod nadporočnik, začasno se strinjam." Ter se po službeno poslovim.

Nadaljevanje sledi ...

Če bi zanimiv dnevnik slovenskega vojaka z vseh treh front velike vojne radi prebrali v celoti, ga lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

A. S.
Prijavi napako
Komentarji
kriticnamasa
# 31.03.2018 ob 09:45
Izjemno zanimivo branje in dober opomnik naši generaciji. Uživam že od prvega dela.Hvala.
gesan
# 31.03.2018 ob 08:13
"Pri izkladanju 42 tankov smo delali z nadčloveškimi močmi, da smo jih ponoči spravili z vagonov. Kam grejo te pošasti, ne vem, zjutraj ob 6h smo bili nazaj odpeljani ter smo morali takoj delati naprej pri izkopu strelskih jarkov."
-----------------------------------------
in že drvimo v nove vojne..!
KAj naj si še drugega mislim kot to, da bi bilo bolje, da opice iz džungle prevzamejo oblast, zuagotovo ne bi na tem planetu vladalo takšno hipokrizno neumje in lopovščina!
kobajagi7
# 31.03.2018 ob 08:48
že na slikah se vidi da je bil to še čas, KO SO BILI MOŠKI ŠE PRAVI MOŠKI....!
blackpanzer
# 31.03.2018 ob 08:44
4. april 1918
Zvečer smo se odpeljali nemški pionirji, 80 mož, in jaz z 20 našimi možmi s tovornimi avtomobili v Péronne, da tam pomagamo z železnico dospele nove nemške tanke spraviti iz vagonov.
5. april 1918
Pri izkladanju teh 42 tankov/...

Tole so najbrž bili zajeti britanski tanki, glede na to da so nemci naredili le 20 svojih (A7V)

Drugače je pa tale dnevnik super. Zelo rad preberem kaj takega
oziris.va
# 31.03.2018 ob 09:40
Ali pa so bile kakšni italijanski tanki? Mogoče pa kaj od Škode?
oziris.va
# 31.03.2018 ob 09:33
Aja, pa govorimo o oklepni opremi, ki so jo razvili in uporabljali v Avstro-Ogrski, ne o Nemčiji.
ciracara
# 31.03.2018 ob 10:39
Kako so se znali postaviti zase včasih.

Ma ne danes..
oziris.va
# 31.03.2018 ob 09:47
presenečen
# 31.03.2018 ob 09:45

@oziris.va
kaj pa če je ravno taka trdosrčnost, ki jo poveličuješ, naredila prav to, da danes nekateri nimajo družin?


Čisto možno.
Glede otrok se nisem motil, če pozorno prebereš besedilo:

Tudi jaz imam šest otrok in ne smem po okrožnici ... v bojnem položaju dežurati – in tudi med našim moštvom je veliko Romunov, ki imajo še več otrok.
oziris.va
# 31.03.2018 ob 09:45
Okej, sem zdaj preveril, Burstyn Motorgeschütz je ostal samo pri patentu, sploh ne vem, če so naredili prototip.
bebest
# 31.03.2018 ob 11:39
V določenem pogledu bi se morali vrniti v preteklost. Recimo, Indijance (ki so vedeli, kaj je čast) je v boj vedno prvi popeljal poglavar. Danes, bi morali to (v skladu z napredkom) malce nagraditi. V boj bi tako morali poslati le vodilne kadre (predsednike držav, parlamentarce in takšne in drugačne poveljnike). Naj oni zmagajo ali izgubijo na bojišču. Ne pa, da v žerjavico omenjeni pošiljajo kanonfuter, oni pa se v zakulisju in svojih bunkerjih zabavajo ter preštevajo dobičke od prodaje orožja in vojnega plena...
oziris.va
# 31.03.2018 ob 09:30
kobajagi7
# 31.03.2018 ob 08:48

že na slikah se vidi da je bil to še čas, KO SO BILI MOŠKI ŠE PRAVI MOŠKI....!


Res je. Ti so imeli trdokuhane pirhe med nogami, naredili so več otrok kot je danes povprečje otrok na ulicah manjših slovenskih vasi ipd. Ne kot v današnjih časih metroseksualcev in drugih, ki se končajo na -ev.

blackpanzer
# 31.03.2018 ob 08:44
Prijavi neprimerno vsebino

Tole so najbrž bili zajeti britanski tanki, glede na to da so nemci naredili le 20 svojih (A7V)


Kaj pa, če je kakšen Burstyn Motorgeschütz?


Škoda je prispevala strelni del.

Kolikor vem se je lahko kosal z Renaultovim FT-jem.
Mogoče pa se motim.
Seneca
# 03.04.2018 ob 10:45
@kapljač, dvomim, da bi bili slovenskemu narodu lahko v ponos zapiski partizanske vojske, ki je dokazano pobila več Slovencev kot Nemcev in več zvezanih ujetnikov po vojni kot pa v medsebojnih bojih med vojno!
presenečen
# 31.03.2018 ob 09:45
@oziris.va

naredili so več otrok kot je danes povprečje otrok na ulicah manjših slovenskih vasi ipd.


kaj pa če je ravno taka trdosrčnost, ki jo poveličuješ, naredila prav to, da danes nekateri nimajo družin?
kapljač
# 31.03.2018 ob 11:12
Sigurno obstajajo dnevniki vojakov partizanov, ker ti pa so se tudi z razliko, borili za svojo domovino. V prvi svetovni vojni so bilo vojaki hlapci tujemu gospodarju. Pričakujem , da bodo tudi takšni dnevniki našli pot na portal. Že da se vidi kakšnih nadčloveških naporov so sposobni naši "mali ljudje". Partizanska vojska je bila namreč sestavljena iz jedra malega a miselno naprednejšega ( kmeta, delavca, hlapeca) in rosno mladega človeka . Vsekakor bi prej partizan služil inspiraciji in v ponos, naši današnji mladini, kot zgolj "vlačenje" po rovih in karavlah kot "topniška hrana tujim gospodarjem " .
TV in RA arhiv
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Izbor