V svoji ustanovni izjavi je odbor opozoril na pravni vidik postopka proti Janši in na kršitve, ki so se ob tem pojavile. Foto: MMC RTV SLO
V svoji ustanovni izjavi je odbor opozoril na pravni vidik postopka proti Janši in na kršitve, ki so se ob tem pojavile. Foto: MMC RTV SLO
Studio city: Slovenski voditelj - mit?

Mineva 20 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen po aretaciji Janeza Janše 31. maja 1988.

Odbor, ki se je sprva imenoval Odbor za varstvo pravic , je imel na začetku le delovno predsedstvo, po nekaj tednih pa se je oblikoval 32-članski kolegij.

V svoji ustanovni izjavi je odbor opozoril na pravni vidik postopka proti Janši in na kršitve, ki so se ob tem pojavile. Cilji njegovega delovanja so bili skrb za korektnost postopka, zdravje priprtega, objektivno informiranje javnosti o dogodkih, povezanih s postopkom, in pobude za spremembo zakonodaje.

Odbor je v naslednjih mesecih postal najmočnejša civilnodružbena pobuda v Sloveniji, ki je povezovala zelo širok spekter posameznikov in organizacij. Leta 1990 je odbor prenehal obstajati, do takrat pa se mu je pridružilo več 100.000 posameznikov in več kot tisoč kolektivnih članov.

Balažic: Odbor preveč heterogen, da bi se preoblikoval v stranko
Politolog Milan Balažic je poudaril, da so se v odboru znašli predstavniki takratne celotne slovenske civilne družbe. Ker je bil odbor preveč heterogon, saj so bili v njem tako člani komunistične partije kot konservativci in politično neangažirani posamezniki, se preoblikovanje v stranko ni zgodilo. Dodal je, da takrat še nihče ni mislil na strankarstvo, saj to ni bil čas, ko bi strankarstvo veljalo kot neka realna možnost. Proti koncu leta 1988 in na začetku leta 1989 pa se je znotraj odbora začela razprava o oblikovanju strank, iz odbora pa so takrat izšli ljudje, ki so bili pozneje nosilci ustanavljanja strank, je zaključil.

Makarovič: Odziv civilne družbe eden ključnih dejavnikov
Po mnenju Mateja Makaroviča pa so bili tedanji odzivi civilne družbe na proces eden ključnih dejavnikov, ki so slovensko partijo prisilili k popuščanju in spodbudili procese, ki so vodili tako k slovenski demokratizaciji kot tudi k nacionalni osamosvojitvi. Makarovič je prepričan, da je množična podpora JBTZ-ju presenetila partijo. Če bi partija pričakovala takšno podporo četverici, bi se od procesa v izhodišču odločneje ogradila, je še dodal.

Studio city: Slovenski voditelj - mit?