Kočevski zbor (ali Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda) je potekal od 1. do 4. oktobra leta 1943. Odposlance so volili na osvobojenih ozemljih "tajno in neposredno". Zbor je sprejel resolucijo, s katero je poudaril, da je Osvobodilna fronta "edina zakonita narodova oblast na slovenskem ozemlju", Narodnoosvobodilna vojska (NOV) pa sestavni del NOV Jugoslavije.

Bogdan Osolnik, nekdanji predsedujoči Kočevskemu zboru, je orisal svoj pogled na dogodek, "s katerim smo se Slovenci pred sedemdesetimi leti vpisali v zgodovino kot suveren in enakopraven narod", in na zgodovino graditve slovenske državnosti.

"Zbor je predstavljal zastopstvo narodno zavednih Slovencev s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, kamor je segala organizacija OF. Takšnega predstavništva do takrat slovenski narod še ni imel," je dejal Osolnik.
Leta 1918 smo se Slovenci po govorčevih trditvah zaradi lastne narodne neprepoznavnosti morali znova zateči pod tujo streho. "Zasedanje zbora odposlancev v Kočevju pred 70 leti pa pomeni dokončen prelom s podložništvom in začetek graditve lastne državnosti," je dejal. Osamosvojitev v letu 1991, ki je Slovenijo kot subjekt mednarodnega prava uvrstila med suverene evropske države, je po mnenju Osolnika sklepna točka v tem procesu.
NOB: Prelomno državotvorno dejanje
Po oceni Zveze združenj za vrednote NOB-ja, ki je pripravilo slovesnost, je bil Kočevski zbor prelomno državotvorno dejanje, ki je položilo temelje slovenske državnosti.

VSO: Temelj jugoslovanske diktature
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so ob tem zapisali, da udeležencev zborovanja "niso izbirali po demokratičnih, ampak po merilih privrženosti tedanji 'avantgardi slovenskega osvobodilnega gibanja', tj. Komunistični partiji Slovenije". "Kočevski zbor ni polagal temeljev slovenske državnosti, ampak kvečjemu temelje jugoslovanske diktature," ugotavljajo.

Dodali so še, da bi morali prireditelji slovesnosti razložiti pomen scenografije Kočevskega zbora s Stalinovo sliko v ozadju ter izjave o "hvaležnosti ruskemu narodu".

Kot poudarjajo, so nasledniki kočevskih odposlancev ogorčeno zavračali slovensko državnost, pri čemer v VSO-ju navajajo odvzem članstva v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti juristu Leonidu Pitamicu leta 1948, odstavitev Staneta Kavčiča leta 1972 ter leta 1987 odstavitev urednika Nove revije, ki je objavila prispevke za slovenski nacionalni program, poroča STA.
Le malo pred dejansko osamosvojitvijo Slovenije pa je sam Stanovnik zapisal, da bi bila osamosvojitev zanj in za slovenski narod "samomor" in ji je zato izrecno nasprotoval.
"Temelje slovenske državnosti smo postavljali s plebiscitom leta 1990, predvsem pa z dejanji državnega zbora leta 1991, z ustavo in z mednarodnim priznanjem samostojne in neodvisne države ob koncu leta 1991," izpostavljajo v združenju.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je ob koncu prireditve na Twitterju zapisal: "Narod si je pisal sodbo sam edino na plebiscitu 90. Prej so mu jo pisali komiji z umori, siromašenjem in represijo."
Prireditve so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ-ja in častni pokrovitelj prireditve Janko Veber, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik in kočevski župan Vladimir Prebilič.