Premier Borut Pahor bo ob 20. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem rogu pred mašo položil venec ob grobišču jame Pod Krenom, po maši nagovoril zbrane, nato pa bo položil venec še k spomeniku pobitim aktivistom OF-ja pri Turjaku. Foto: MMC RTV SLO
Premier Borut Pahor bo ob 20. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem rogu pred mašo položil venec ob grobišču jame Pod Krenom, po maši nagovoril zbrane, nato pa bo položil venec še k spomeniku pobitim aktivistom OF-ja pri Turjaku. Foto: MMC RTV SLO

Kot so za MMC pojasnili v državnem zboru, se Pavle Gantar spravne slovesnosti v Kočevskem rogu v nedeljo ne bo udeležil, ker ni prejel vabila. Prav tako ni bil vabljen predsednik republike Danilo Türk. Ta ni dobil niti nobene druge informacije v povezavi s prireditvijo, prav tako pa ni bil vključen v priprave na obletnico "tega pomembnega dogodka", sporočilo iz predsednikovega kabineta povzema Delo.

Nevabilo Türka naj bi predstavljajo še večji zaplet tudi zato, ker je predsednik države junija lani na Slovensko škofovsko konferenco (SŠK) poslal pismo s predlogom, da bi letošnjo spravno slovesnost pripravili skupaj, a odgovora ni prejel. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ki bo na nedeljski spravni slovesnosti daroval mašo, je sicer dejal, da predsednik po menjavi v vrhu SŠK-ja (Stres je nasledil Alojzija Urana) svoje pobude o sodelovanju pri pripravi slovesnosti ni ponovil.

Stres: Državnikov nismo nikoli posebej vabili
Po njegovih besedah na tovrstne slovesnosti niso nikoli posebej vabili državnikov, vendar pa "obstaja možnost, da se je kak državnik udeleži, tako kot vsake cerkvene slovesnosti, a se jih do zdaj niso". Poleg tega Stresa preseneča, da je "osebno pismo prišlo v javnost", pri čemer dodaja, da za vabila za kočevsko spravno slovesnost poskrbi novomeška škofija.

Stres je sicer še dejal, da se morata za spravo dogovarjati dva, in če so na eni strani zastopniki političnih organizacij, ki so bile v času pobojev na oblasti, Cerkev ne more in noče sprejeti vloge "druge strani". Po njegovih besedah katoličani namreč niso bili le domobranci, ampak tudi partizani, še piše Delo in dodaja, da vabil na slovesnost niso dobili tudi nekateri drugi udeleženci prve slovesnosti, vključno s prvo pobudnico Spomenko Hribar.