"Vsak tak poseg je še eden od slepilnih manevrov za zapiranje, ko moramo vedeti tudi, da smo nedolgo v Sloveniji že odločili, da se arhivi ne zapirajo. Prepričana pa sem, da bi morala biti glavna tema pogovora, kje je preostali del arhivov, ki jih ni. In zakaj jih ni. Pa tudi kje so, ker baje so," je zapisala v spletni klepetalnici MMC-ja.

Andreja Repše je zapisala, da so arhivi del kulturne dediščine, ne samo naše narodne, ampak del svetovne kulturne dediščine: "Prav nujno je, da se tudi mladi seznanijo s pravo zgodovino. Iz arhivov se namreč vidi in razbere marsikaj, v učbenikih tega ne boste našli."

"Prihodnost lahko le sanjamo"
Na vprašanje uporabnika, ali ni bolj smotrno pogledati se v prihodnost, pa je Andreja Repše odgovorila, da "dokler ne bomo poznali preteklosti, ne moremo razumeti sedanjosti, ne moremo graditi prihodnosti. Lahko jo samo sanjamo. Je pa res, da mnogi želijo iz arhivov narediti neko nepomembno zadevo, da bi šla čim prej mimo in brez posledic."

Opozorila je, da kdor se ne zanima za zgodovino, ki je naša najboljša učiteljica, tvega, da se mu ta ponovi, ne enkrat, ampak večkrat, v tistem delu, kjer je bila tragična. Vprašala se je tudi, zakaj je komu v interesu, da ne poznamo prave zgodovine.

Češka je razčistila
Repše je izpostavila primer Češke, ki ima arhive odprte, vendar je hkrati menila, da imamo v Sloveniji nekoliko drugačen problem kot v tujini: "Prejšnja država je bila totalitarna, prešli smo v "demokracijo", in ravno v prehodu bi morali razčistiti, kako je prejšnji sistem deloval, danes pa mnogi še vedno ne vedo, kaj je bila Udba. To so še vedno tabuteme. Tudi zaradi tega, ker je bila dostopnost arhivov ovirana in ker se o tem v medijih nismo odprto pogovarjali."

"Brez razčiščenja preteklosti ne moremo razumeti sedanjosti in ne moremo naprej. Kdor poziva h gledanju naprej, se preteklosti zelo boji," je sklenila pogovor v spletni klepetalnici, ki jo lahko v celoti preberete tukaj