Če bi na morebitnih volitvah nastopila nova politična stranka, ki bi ustrezala političnim prepričanjem anketiranih, bi jih 29 odstotkov zagotovo volilo tako stranko, 32 odstotkov bi jo morda volilo, 28 odstotkov take nove stranke zagotovo ne bi volilo, 11 odstotkov pa jih ne ve. Foto: BoBo
Če bi na morebitnih volitvah nastopila nova politična stranka, ki bi ustrezala političnim prepričanjem anketiranih, bi jih 29 odstotkov zagotovo volilo tako stranko, 32 odstotkov bi jo morda volilo, 28 odstotkov take nove stranke zagotovo ne bi volilo, 11 odstotkov pa jih ne ve. Foto: BoBo

Na vprašanje, ali menijo, da bo sedanja koalicija zdržala do konca mandata, je 12 odstotkov vprašanih odgovorilo, da zagotovo bo, 31 odstotkov jih meni, da bo verjetno zdržala, 27 odstotkov jih je mnenja, da verjetno ne bo zdržala, 19 odstotkov pa, da zagotovo ne bo zdržala. Neodločenih okoli tega vprašanja je 11 odstotkov vprašanih.

Delo koalicijskih strank je kot zelo dobro ocenil zgolj odstotek vprašanih. Oceno dobro je koaliciji podelilo 13 odstotkov vprašanih, da ne delajo niti slabo niti dobro, meni 37 odstotkov vprašanih, 29 odstotkov pa, da koalicija dela slabo. Kot zelo slabo je delo vladne koalicije ocenilo 15 odstotkov vprašanih, pet odstotkov pa je neodločenih.

Delo koalicije dobro ocenjujejo predvsem privrženci SMC-ja in starejši, medtem ko jo kot slabo ocenjujejo privrženci SDS-a, mlajši, ljudje s srednješolsko izobrazbo in tisti, ki odgovarjajo, da ne bi volili nobene stranke.

Anketirance so povprašali tudi o tem, kako po dveh letih od parlamentarnih volitev ocenjujejo svoj takratni izbor na volitvah. 30 odstotkov jih še vedno meni, da je stranka, ki so jo volili, upravičila njihovo zaupanje, 53 odstotkov jih meni, da njihovega zaupanja ni upravičila, 17 odstotkov pa ni odgovorilo na to vprašanje.

Stranke, ki so upravičile pričakovanja svojih volivcev, so predvsem NSi, SMC (dve tretjini privržencev teh dveh strank) in SDS (54 odstotkov privržencev je zadovoljnih s stranko), pričakovanj pa nista upravičili DeSUS (63 odstotkov nezadovoljnih privržencev stranke) in SLS (nezadovoljnih je kar 88 odstotkov privržencev te stranke). Pri SD-ju je 46 odstotkov privržencev odgovorilo, da je SD upravičil njihovo zaupanje, 50 odstotkov pa, da ne.

Če bi na morebitnih volitvah nastopila nova politična stranka, ki bi ustrezala političnim prepričanjem anketiranih, bi jih 29 odstotkov zagotovo volilo tako stranko, 32 odstotkov bi jo morda volilo, 28 odstotkov take nove stranke zagotovo ne bi volilo, 11 odstotkov pa jih ne ve. Kot ugotavljajo pri Delu, ima lahko nova stranka v slovenskem javnem prostoru še veliko možnosti, čeprav so se volivci s strankarskimi eksperimenti že nekajkrat opekli.

Cerar najbolj vzbuja zaupanje
Anketirance so povprašali tudi, kateri od sedanjih predsednikov strank pri njih vzbuja zaupanje. Največ ga predsednik vlade Miro Cerar (12 odstotkov), za njim so Janez Janša (SDS), Dejan Židan (SD) in Luka Mesec (ZL). V drugi skupini so predsedniki strank, ki so dobili najmanj polovico manj odgovorov - med njimi največ Ljudmila Novak (NSi), nato Zmago Jelinčič (SNS), Alenka Bratušek (Zavezništvo), Marko Zidanšek (SLS), Karl Erjavec (DeSUS) in Franc Kangler (NLS).

Med neopredeljenimi, ki jih je v zadnjih anketah vedno več, jih je največ (11 odstotkov) odgovorilo, da najbolj zaupajo Cerarju, Židanu (10 odstotkov), Mescu (10 odstotkov) in nekaj tudi Janši (pet odstotkov).

Anketo je za časnik Delo na vzorcu 400 anketiranih med 13. in 15. julijem opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.