Zakon o motornih vozilih ni spodbudil širše razprave. Poslanci so se zadržali le pri problematiki tehničnih pregledov vozil, ki niso pogosto v uporabi. Zakon bo med drugim predpisoval tudi obvezno odjavo vozila pri spremembi lastništva. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za promet Igorja Jakomina je to zakon, ki "predstavlja dober kompromis", zato je prepričan, da so potrebna zgolj še nekatera dopolnila.

Namesto enega zakona naj bi varnost v cestnem prometu po novem urejali štirje zakoni, poleg že sprejetega zakona o motornih vozilih še zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o cestah in zakon o voznikih. Z njimi želi vlada jasneje določiti odgovornosti in pristojnosti za upravljanje javnih cest.

Poslanci so k prometnim zakonom sprejeli vse predlagane amandmaje koalicije, med drugim tudi amandma k zakonu o cestah, ki prepoveduje postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob državnih cestah in določa kazen za posameznika, ki brez soglasja postavi objekt za oglaševanje ali obveščanje ob državni cesti ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.

Jakomin: Zakon o cestah posodablja zastareli zakon
Poslanci so se najprej posvetili obravnavi amandmajev k zakonu o cestah, ki po besedah Jakomina posodablja zastareli in neučinkoviti zakon o javnih cestah. "Prepričan sem, da je jumbo plakatov preveč, da neka reklama z lepimi ženskimi nogami, ki opozarja na prodajo čevljev, preusmeri pozornost šoferjev, vsaj moškega spola, čisto nekam drugam, in to ni dobro," je o nevarnostih oglaševanja ob državnih cestah povedal Mirko Brulc (SD).

Györek: Ali je smiselno dvigovati globe?
Poslanci so opravili drugo razpravo o zakonu o pravilih cestnega prometa, ki predvideva strožje sankcioniranje voznikov, ki jih policija zaloti pri prekrških, ki so neposredno povezani s hujšimi posledicami prometnih nesreč. Poslanci so več pozornosti namenili predlaganemu amandmaju SDS-a k členu, ki ureja kolesarske poti. V SDS-u so predlagali tudi amandma, po katerem se globe za prekoračitve hitrosti ne bi zviševale. Do 1. julija 2013 bi veljale sedanje globe, s čimer se večina poslancev sicer ne strinja.

Poslanec SNS-a Miran Györek se je ob tem vprašal, ali je "smiselno dvigovati globe ali je mogoče treba več narediti na preventivi". Državni sekretar Jakomin na pobudo odgovarja, da je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč hitrost. Prepričan je, da je "razmerje med represivnimi in preventivnimi ukrepi na strani preventive", zato predloga ne podpira.

Jeličič: Z vzgojo prometne varnosti se ne sme služiti
Tudi razprava o predlogu zakona o voznikih, ki posebno pozornost namenja vzgoji (prihodnjih) voznikov in resocializaciji povratnikov po prometnih kršitvah, je končana. Največ pozornosti je pritegnil člen, ki opredeljuje usposabljanje in izobraževanje za varno udeležbo v cestnem prometu. Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da se vse pogosteje pojavljajo ljudje, ki želijo na račun izobraževanja o varni udeležbi na cestah zaslužiti. "Na cestah ne ubija hitrost, ampak objestnost, ki se jo da s pravilnim izobraževanjem preprečiti, vendar ne na račun zaslužkarstva," je prepričan Jelinčič.

SŽ po novem organizirane holdinško
Državni zbor je sprejel tudi zakona o železniškem prometu in družbi Slovenske železnice. Spremembe in dopolnitve zakona o železniškem prometu se nanašajo na organizacijo investicij v železniško infrastrukturo. Novogradnje bo tako po novem izvajala gospodarska družba, ki bo v 100-odstotni državni lasti, izvajanje nadgradenj bo dodeljeno prek javnih razpisov, obnove in nadgradnje pa bodo izvajale neposredno Slovenske železnice.

Zakon o družbi Slovenske železnice predvideva holdinško organiziranost Slovenskih železnic s tremi glavnimi odvisnimi družbami - za tovorni promet, potniški promet in infrastrukturo. Jelinčič se sprašuje, kdo si s tem zakonom krije hrbet, saj po njegovih besedah za preoblikovanje Slovenskih železnic ni potrebna sprememba zakonodaje. Človek po njegovih beseda ob tem pomisli, "da je v ozadju želja po lastninjenju, ki je lajtmotiv sedanje koalicije".

Rezman: Sprejetje zakona nujno; Marinič: Problem ni v organizaciji
Tudi v SLS-u menijo, da ni razloga za spremembo zakonodaje, opozarjajo pa na morebitno kršenje pravic zaposlenih ob preoblikovanju železnic. Podporo zakonu sta izrazila tako DeSUS kot poslanska skupina nepovezanih poslancev, v imenu katere je Vili Rezman poudaril, da je sprejetje zakona nujno, saj bo omogočilo prehod iz izgub v pozitivno poslovanje.

"Vlada želi preoblikovati železnice iz enovitega podjetja v holdinško organiziranost, ki prinaša vrsto prednosti, kot so čistejši odnosi, kar bo železnicam omogočalo, da se bodo osredotočale na temeljne naloge. V LDS-u menimo, da je integracija potrebna, nujna in logična," trdi Milan Gumzar (LDS). Zakon podpirajo tudi v Zaresu. Opozarjajo, da je v Slovenskih železnicah potreben strog nadzor nad transparentnostjo poslovanja.

"Zakon zagotavlja optimalne organizacije in možnosti, da se podjetje osredotoči na naloge, ki izhajajo iz države," meni Matjaž Han iz SD-ja. Ravno nasprotno zatrjuje Branko Marinič (SDS), ki je prepričan, da se položaj z novim zakonom ne bo izboljšal. "Problem je v zastareli tehnologiji, ne v organiziranosti," dodaja.