Številni študentje po končanem študiju ne morejo opravljati pripravništev. Foto: BoBo
Številni študentje po končanem študiju ne morejo opravljati pripravništev. Foto: BoBo

Predstavniki študentov, sindikata Mladi plus, Študentske Iskre in sindikata SVIZ vlado pozivajo, naj čim prej objavi razpise za pripravništva, predvsem na področju vzgoje in izobraževanje ter socialnega dela. Iskalci zaposlitev se lahko namreč na prosto delovno prijavijo zgolj na podlagi opravljenega strokovnega izpita. Izpite lahko opravljajo, če imajo primerne delovne izkušnje, kar omogočajo ravno pripravništva, ki pa jih država ne razpisuje več.

Zadnji razpis za pripravništva v šolstvu je bil lani septembra, nato pa je vlada v javnem sektorju prepovedala prostovoljna pripravništva. Plačana pripravništva pa naj bi bila v prihodnosti financirana iz evropskih sredstev. Podobne težave imajo tudi na področju socialnega varstva, iz dneva v dan se povečuje število diplomantov, ki čakajo na pripravništva. Teh naj bi bilo že več kot 500. Zadnji razpis je bil namreč leta 2013.

"Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo že decembra 2014 in pozneje aprila 2015 obljubljeno, da se bo najpozneje do septembra 2015 pripravil razpis za pripravništva v socialnem varstvu. Zdaj smo že v drugi polovici novembra, razpisa pa še kar ni. Mladi čakajo na pripravništva od aprila 2013, saj so po zakonu obvezna in pogoj za pristop k opravljanju strokovnega izpita, brez katerega se v javnem sektorju ne da zaposliti. Namesto zaposlovanja, s čimer bi se razbremenilo prezaposlene v sektorju socialnega varstva in s čimer bi se krepila stroka, se vse vrti v obratni smeri, ” opozarjajo v študentski skupini za ureditev pripravništva v socialnem varstvu.

Razpis za 300 učiteljev
Na področju šolstva naj bi sicer z novim razpisom zaposlilo 300 novih učiteljev, vendar to po mnenju sindikata SVIZ ne gre za primerno reševanje problema, saj gre le za enkraten ukrep. Poleg tega je tudi precej diskriminatoren, saj med drugim omejuje starost (prijavitelji so lahko stari največ 29 let) in je namenjen le za določene poklice (učitelji in vzgojitelji). Prijaviteljem na razpis tudi ni treba imeti opravljenega strokovnega izpita oz. ga bodo opravljali pozneje po pridobitvi potrebnih delovnih izkušenj.

"Takšen razpis po mnenju SVIZ-a problematičen, saj predstavlja poseben ukrep na trgu dela in je zato prilagojen zgolj določenim ciljnim skupinam na področju vzgoje in izobraževanja ter tako ne more zagotavljati enakih možnosti vsem za dostop do prve zaposlitve. Prav tako predmet razpisa ni pripravništvo, ki je edini uveljavljen sistem usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in omejitev, kot jih vsebuje omenjeni razpis, ne pozna. Razpis MIZŠ-ja je tako mogoče razumeti zgolj kot nekakšen pilotni projekt usposabljanja, ki pa sistema pripravništva nikakor ne more nadomestiti," pravi Jernej Zupančič iz SVIZ-a. Zato zahtevajo čimprejšnji razpis za prosta mesta za pripravnike.

V tujino lahko odhajajo le premožni
"Študentska izmenjava vedno bolj postaja privilegij bogatih," je opozorila Romana Biljak Gerjevič iz študentske Iskre, kar naj bi dokazovala tudi raziskava EU-ja. Od pristojnih ministrstev pa zahtevajo, da zagotovi stabilno proračunsko financiranje dodatka k Erasmus štipendijam v vsaj prvotni višini, tj. 150 evrov. "Nujno mora biti stabilno, da bodo študentje vedeli, ali si študijsko izmenjavo lahko privoščijo ali ne," dejala. Štipendije za program Erasmus+ so bile maja ukinjene, nato pa so jih po protestu ponovno uvedli, vendar le v znesku 80 evrov.

"Zahtevamo, da se zagotovi denar za manjkajočih 70 evrov dodatka za vse študente in študentke, ki so že na izmenjavi ali se na njo odpravljajo v naslednjem semestru. Sporočamo, da je takšno varčevanje na mladih nesprejemljivo. Spet bo, kot vsi ukrepi nujnega varčevanja zadnjih let, prizadelo predvsem finančno najbolj ranljive študente in družine ter s tem dolgoročno povečalo in poglobilo že tako globoko prisotne neenakosti,” menijo v študentski Iskri.