Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 21 glasov Ocenite to novico!
V povprečju je leta 2015 vsak Slovenec v smeti vrgel 73 kilogramov ali za 163 evrov hrane. Foto: BoBo

Če hrane ne bi metali proč, ne bi potrebovali TEŠ-a 6

V povprečju je leta 2015 vsak Slovenec v smeti vrgel 73 kilogramov hrane
5. december 2017 ob 10:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

Praznični december pogosto pomeni tudi čas brezglavega nakupovanja; ne samo daril, tudi hrane in pijače. Prav slabo načrtovanje pa je krivo za ogromno hrane, ki jo skozi vse leto zavržemo v gospodinjstvih.

In medtem ko je leta 2015 z zavrženo hrano vsak Slovenec v koš za smeti v povprečju vrgel 163 evrov, si na drugi strani osem odstotkov gospodinjstev ni moglo privoščiti kakovostnega obroka vsak drugi dan. Po podatkih statističnega urada se količine zavržene hrane od leta 2013 povečujejo. Pred dvema letoma smo v Sloveniji zavrgli 150 tisoč ton hrane, skoraj polovico v gospodinjstvih. To pomeni, da je vsak Slovenec v koš vrgel 73 kilogramov hrane, še leta 2013 je bilo zavržene hrane 131 tisoč ton ali 64 kilogramov na prebivalca.

Če ne bi zavrgli nič hrane, ne bi potrebovali šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Ne smemo pozabiti, da moramo hrano pridelati, jo razvažati, nato pakirati, hladiti in na koncu še kuhati," pravi sogovornica in dodaja, da je energijski strošek za zavrženo hrano okoli 550 kilovatnih ur na prebivalca letno. "Ko gledamo z energetske plati, je ta izguba primerljiva z dodatnimi viri elektrike, ki jih na vsak način želimo imeti, kot je na primer Teš 6." Zavrženo hrano je mogoče pretvoriti tudi v izgubljene količine vode: z enim zavrženim hamburgerjem, na primer, zavržemo tolikšno količino vode, kot bi je zadostovalo za 90 minut tuširanja. "Na dan je to 200 litrov na prebivalca, na koncu leta pa pridemo do več milijonov kubikov vode, ki jo dejansko zavržemo s tem, ko smo zavrgli hrano. In to je očem skrito, na to pogosto ne pomislimo," dodaja Lučka Kajfež Bogataj.

Največ zavržene hrane v osrednjeslovenski regiji
Po podatkih Svetovne organizacije za hrano na svetu zavržemo kar tretjino pridelane hrane, v razvitem svetu je zavržene hrane za 10 odstotkov več. Kot pojasnjuje Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se v razvitem delu sveta ta hrana zavrže na koncu verige. "V nerazvitem svetu je odpadne hrane manj, propade pa že na začetku, ker nimajo ustreznih skladišč in transporta ter primerne tehnologije pridelave." V Sloveniji so leta 2015 največ hrane v sistem zbiranja odpadkov zavrgli v osrednjeslovenski statistični regiji, kar 91 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 48 kilogramov. "Razlogi za to so predvsem hišno kompostiranje, lahko pa so hrano porabili tudi drugače; namenili so jo na primer hišnim ljubljenčkom ali domačim živalim, najverjetneje pa na hišni kompostnik," pojasnjuje Tanja Vidic s SURS-a.

Ni vsa zavržena hrana tudi uporabna
Zavrženo hrano je mogoče pretvoriti tudi v denar: leta 2015 je povprečen Slovenec v koš za smeti vrgel 163 evrov. "V tem istem letu si osem odstotkov gospodinjstev ni moglo privoščiti kakovostnega mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan," pa je druga plat medalje, ki jo odkriva Tanja Vidic s SURS-a. Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva dodaja, da je "hrana v razviti družbi dostopna večini, razen socialno najbolj ogroženim, in je v teh okoliščinah postala premalo cenjena." Dodati je treba pojasnilo, da vsa zavržena hrana ni uporabna: okoli 36 % odpadkov je namreč užitnih, drugo pa so npr. kosti, lupine, olupki … Kljub ločenemu zbiranju odpadkov je veliko odpadne hrane mogoče najti tudi med mešanimi komunalnimi odpadki, pravijo v podjetju Snaga Ljubljana. Temu pritrjuje tudi statistika: leta 2015 so največ odpadne hrane, 21 kilogramov na prebivalca, med mešane odpadke odvrgli v obalno-kraški statistični regiji, najmanj, 13 kilogramov, pa v gorenjski.

Izvzem šol iz vrtcev iz sistema javnega naročanja za manj odpadne hrane?
Skoraj polovico odpadne hrane, leta 2015 je ta delež znašal 48 odstotkov, nastane v gospodinjstvih. Delež odpadne hrane pri proizvodnji znaša 24 odstotkov, skoraj petino je pridelajo v gostinstvu in strežbi hrane (kamor sodijo tudi vrtci, šole, bolnišnice in domovi za starejše občane), najmanj, devet odstotkov zavržene hrane pa nastane v trgovinski dejavnosti. Kot nam je povedala Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja, so v prvi pilotni raziskavi v Sloveniji o stanju in možnostih preprečevanja zavržene hrane v eni bolnišnici in domu za starejše občane ugotovili, da preračunano na državno raven bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton oz. za 6.700.000 evrov hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton. Evropski poslanec dr. Igor Šoltes meni, da je zavržena hrana v 21. stoletju nedopustna: "Mislim, da je čas, da za najbolj ranljive skupine, ki so vključene v šole, vrtce, bolnice in domove za ostarele, naročanje hrane izvzamemo iz sistema javnih naročil, saj bo to omogočilo dostop do zares lokalno pridelane hrane, predvsem pa se bomo izognili tudi zavrženi hrani".

Kakšna so prizadevanja kmetijskega ministrstva za zmanjšanje količin zavržene hrane in kakšno je njihovo stališče do pobude evropskega poslanca Igorja Šoltesa? Kaj lahko stori vsak sam? Kako učinkovito je omogočanje trgovinam, da potencialno zavrženo hrano donirajo humanitarnim ustanovam? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 5. decembra 2017, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.

VIDEO
Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja
Rok Kužel
Prijavi napako
Komentarji
za_vse_sem_sam
# 05.12.2017 ob 11:09
Kako neumen naslov
zeus.zeng
# 05.12.2017 ob 11:07
. Pred dvema letoma smo v Sloveniji zavrgli 150 tisoč ton hrane, skoraj polovico v gospodinjstvih.
------------
v to prirejeno statistiko me ne bo nihče prepričal . Trdim da večino hrane zavržejo prehrambene trgovine . Treba je samo razmisliti kam gre vsa neprodana roba vsakodnevno pa je tako vsakemu jasno ....
ZETAC
# 05.12.2017 ob 11:24
Malo zavajujoč naslov, če k zavrženi hrani štejejo tudi odpadke pri pripravi hrani (...Dodati je treba pojasnilo, da vsa zavržena hrana ni uporabna: okoli 36 % odpadkov je namreč užitnih, ostalo pa so npr. kosti, lupine, olupki...), potem je slika vseeno malo boljša, sigurno pa ne dobra.
Velik problem je pa seveda tudi nemalokrat preveč "razkošna" embalaža (npr tulec za čips, kjer je notri nekaj lističev krompirja in podobne neumnosti...)
Nha Trang
# 05.12.2017 ob 11:15
Če ne bi živeli, ne bi potrebovali ničesar
Seneca
# 05.12.2017 ob 11:25
Ne razumem, kaj Kajfežova misli s tistih 200 lit zavržene vode? Lahko zavržeš tisto v plastenki, tisto v vodovodu pa nikakor ne moremo, saj podzemna voda, če jo ne popijemo mi, vsak dan preko rek teče v morje. In dokler bodo padavine bo tako!
LosAlamos
# 05.12.2017 ob 11:11
Torej ga le potrebujemo. TEŠ 6 namreč. Da pokrijemo izgubo odvržene hrane. Zanimivo. Kot bi nekateri "ekonomiki" aka uporabnik izo znali povedat.
josh k.
# 05.12.2017 ob 11:37
Kaj, če pojem hamburger potem se lahko zvečer stuširam ?
aktivist
# 05.12.2017 ob 11:56
Najvolj ironicno je.n ko kuharjem v bolnicah, pekarnah in podobnih ustanovah ne dovolijo odneti hrane, ki so jo skuhali domov.
anny22
# 05.12.2017 ob 11:24
Ne bi ravno nabijala krivde, kar tako radi počnemo. Naj nekdo pove, koliko te zavržene hrane je sploh užitne. Večji problem so organski odpadki skupaj z mešanimi, to je izgubljena vrednost, ker gnijejo skupaj stoletja. Ljudi bi bilo potrebno naučiti kompostirati in vračati zemlji hranilne snovi.
Enakost za vse
# 05.12.2017 ob 11:50
Če ne bi zavrgli nič hrane, ne bi potrebovali TEŠ6, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ...

Če pa ne bi nič jedli, pa ne bi potrebovali niti Mercatorja, niti NEK, niti nobene elektrarne. Če pa še delali ne bi nič in se ne bi nič vozili, bi bil pa zrak najčistejši na svetu in bližnji okolici. In kakšno blesavo trditev, da vržemo stran za 700€ hrane mesečno. Toliko jo naša družina kupi na mesec, pa ne zavržemo nič, razen krompirjevih, korenjevih, repinih, .... olupkov, ovelih delov zelenjave, kosti od mesa, pa olupke od banan in agrumov. Lahko pa to spakiram vsak teden v plastično vrečko in doniram humanitarnim ustanovam.
Enakost za vse
# 05.12.2017 ob 12:00
josh k. # 05.12.2017 ob 11:37 Kaj, če pojem hamburger potem se lahko zvečer stuširam ?

Če sem prav razumel, će ga poješ, ne vržeš stran, se moraš OBVEZNO tuširat s toplo vodo, zato da lahko rečemo, da rabimo TEŠ 6. Je pa zanimivo, kaj vse se pase na javnem denarju, če bi zmanjšali število takih, ki se pasejo in blebetajo neumnosti za 80%, potem lahko zapremo TEŠ 6 in toplarno Moste v Ljubljani.
ThePianoGuy
# 05.12.2017 ob 11:38
Pred dvema letoma smo v Sloveniji zavrgli 150 tisoč ton hrane, skoraj polovico v gospodinjstvih.

To pomeni, da je več kot pol hrane zavržene v gostinskih obratih, bolnišnicah, šolah, menzah? Če pomislimo, da večino hrane zaužijemo doma (aktivno prebivalstvo vsaj zajtrk in večerja, med vikendi tudi kosilo, upokojenci pa v glavnem izključno doma jedo), potem gospodinjstva v bistvu zelo zelo malo hrane zavržejo. Komu spet buče prodajate?
Ave Me!
# 05.12.2017 ob 11:37
TEŠ 6 zgrajena zaradi kurjenja zavržene hrane? Odlično! privarčujemo vsaj na premogu.
artoum
# 05.12.2017 ob 12:05
sedaj pa sem v članku prebral rešiteljico Lučka Kajfež Bogataj in moram na veliko....
mmeeddoo
# 05.12.2017 ob 12:23
Kakšen kr'neki je tole ...

Za 163€ je povprečen Slovenec, v letu dni, vrgel hrane stran? Med tem pa 8% ni imelo hrane?
Ali teh 8% upošteva statistika, ker tisti, ki niso imeli hrane, je niso mogli metat stran. Torej je povprečni Slovenec, ki je metal hrano stran, le-te vrgel stran za 176€? ... med tem, ko je 8% stradalo.
Razen, če je teh 8% stradalo ravno zato, ker so hrano metali stran? Kar malo izniči podatek o stradanju? Ker če po neumnosti stradaš, potem to mene ne zanima.

OK, sedaj pa podatek, da je v bistvu od te zavržene hrane, uporabne samo 35%? Torej tudi tisti, ki so zmetali stran hrane za 163€, so je dejansko zmetali za samo 55€? Kar pa je v bistvu manj kot 5€/mesec/prebivalca.

Kako ima opraviti zavržena hrana z Tešem, pojma nimam ... očitno nisem na tako visokem mentalnem nivoju, da bi prebavil vsako neumnost, s katero nekdo opravičuje svoj obstoj na javnih prsih.

Je pa nekaj res ... kaj se zgodi z vsemi 30-timi vrstami kruha in še enkrat toliko pekovskega peciva, ki ga ima trgovina na polici še ob 21-ti uri? Pa toplim befejem? Pa prezrelim sadjem ali zelenjavo? Hrana za živali? Japajade, živali imajo posebej "uravnoteženo" prehrano iz žakljev. Ne more si živinorejec privoščit, da mu živali zbolijo ali se zastrupijo ... za razliko od trgovcev.
brehme
# 05.12.2017 ob 12:20
Slika je grozljiva, hrana na lopati. Še bomo lačni, tudi ta čas še pride. Dejstvo je da je hrana poceni kot še nikoli, in da mnogi slabo ravnajo z njo, pa čeprav imajo majhne prihodke.
ZIZITOP
# 05.12.2017 ob 12:54
Kot drugo, doma ne odvržemo niti grama odvečne hrane, saj imamo pse, koze, kokoši, konja....na koncu pa na kompostnik in je krog zaključen.
Igicaj
# 05.12.2017 ob 12:11
Tisto s TES je Kajfezeva mislila na energijo ki se porabi v celotnem procesu.. Saj vam verjetno pripravljen piscanec ne pade direktno v kroznik..
Vsekakor je res da obstaja del ljudi ki resnicno odvrzejo ogromno hrane.. Pozabijo kaj imajo v hladilniku.. Cez dva dni spet kupijo enako stvar..tukaj se gre predvsem za zelenjavo in sadje.. Nekaj dni hrana stoji v hladilniku..potem pa roma v smetnjak. Nekateri bi jedli samo sveze pripravljeno hrano tako da odvecna hrana spet roma v smetnjak ceprav bi se lahko pojedla. Ponavadi to pocenjo ljudje z "globljimi" zepi ki jim je prav malo mar za okolje ali pa nekoga ki nima denarja da bi si privoscil topli obrok.
artoum
# 05.12.2017 ob 12:02
prebiram komentarje in ste že našteli razloge. povprečen potrošnik zagotovo niv smeti vrgel 73 kilogramov hrane. ,
kaboom
# 05.12.2017 ob 14:25
Prizor v eni izmed "manj razvitih" držav - malica v službi v menzi podjetja:
Za fiksno plačilo ti postrežejo po eno porcijo vse hrane, ki je na voljo, lahko si greš po repete.
Hrano, ki ti je ostala na pladnju, ob izhodu iz kantine sam vržeš/preliješ v smetiščno kanto. Nad to kanto je obvestilo (izkupiček kante prejšnjega dne) "Včeraj smo zavrgli 12kg hrane, ki bi nahranila 48 ljudi." - zelo jasno in razumljivo - hrano mečeš stran!
Taista kantina vso hrano, ki je bila skuhana viška in ostala v kuhinji, dnevno podari lokalni sirotišnici.

Manj razvita država.
bori
# 05.12.2017 ob 12:29
Kar človek sam ne naredi - ne zna ceniti. Če bi vsak obdeloval svojo njivo, bi se hitro naučil koliko česa potrebuje. Tako je bilo včasih. Boljše in slabše letine. Življenje je bilo težje a veliko bolj uravnovešeno.
Tudi v motor lahko dodamo več goriva in izgorevanje bo slabše, sistem se bo zapackal.. s premalo pa ne bo dovolj moči.
In tako tudi s hrano dosegamo zahodnjaško napredno družbo s predebelimi. Potrebujemo fitnese, iz dneva v dan več psihiatričnih nasvetov, tablet... prenajedanja, potem pa bruhati..
In na drugi strani veliko ljudi potrebuje pomoč karitasa, rk.. za hrano, obleke..
... nekateri pa teš.. in otoček okoli Cipra..
Vsak po svoje so živeli na tem ljubem svetu.. trije fantje mladi, ki so ujeli zlato ptico.. prvo željo vam izpolnim - vsakemu - želite?
bori
# 05.12.2017 ob 12:11
@zeus.zeng
ti ,, raziskovalci ,, ti gredo delati pilotske raziskave v bolnišnico in v doma za starostnike . Pa saj je jasno , da stari ljudje pojejo zelo malo , bolniki pa še manj , češrav jim je potrebno dati porcije predpisena količine ...

Pred kratkim je bila novica, da v bolnišnicah skuhajo 5% preveč hrane... da je to 700 vozičkov na leto.. da je to en pladenj od 20-ih..
Zdaj pa si zamislimo novico: "Za bolnika ali upokojenca v domu zmanjkala porcija..."
Al' bi bili komentarji.. in 'človekoljubne' organizacije na nogah..
Binder Dandet
# 06.12.2017 ob 06:48
"Tako vec ostane za pujske"

Jaz imam informacije od hcere kuharice iz enega doma za ostarele, da nic ne gre pujsom, ampak vse v smeti. To pa zato, ker je lahko kaj oporecnega v hrani.
Murko
# 05.12.2017 ob 19:55
Kaj a v TEŠ6 s hrano kurijo? Naslov članka je epski, res. Aplavz!
"krvodajalec"
# 05.12.2017 ob 17:58
Tudi če bi več seksali ne bi potrebovali TEŠa!!!
fiston
# 05.12.2017 ob 12:35
@artoum, vprašanje kaj štejejo pod hrano, drugače je meni to malo, oziroma nič. Zdaj če bi gledal kar je na sliki, potem naj bi bilo vse hrana.
73 kg letno je 20 dkg dnevno. Zdaj če poješ recimo vsak dan 3 banane je onih omajkov že skoraj toliko.
Zdaj če je so olupki od banane tudi hrana, naj da naslov, pa ji bom dostavil, pa naj jih poje, da bo rešila okolje. Samo naj potem to drži, da ne bo takoj na WC letela ker potem ne bo učinka.

Tako da mi ni jasno, kako so prišli do teh ugotovitev....

Drugače pa ne vem v čem je ponata. Če hrano vržeš proč ali jo poješ, saj če jo poješ, ko greš na WC tudi to vržeš proč. :)

No je ženska pametna kakor je pozabila še izračunati, koliko je pa onih, ki preveč pojejo.
Za naslednjič naslov Vsak Slovenec letno poje 73 kg hrane preveč..., potem bi še več privarčevali, še nekaj recimo v zdravstvu zraven.

Nisem za to, da se hrana meče proč, sem pa proti takim nabijanjem in pametovanjem, ki nič ne povejo.
zeus.zeng
# 05.12.2017 ob 12:23
igicaj
Nekateri bi jedli samo sveze pripravljeno hrano tako da odvecna hrana spet roma v smetnjak ceprav bi se lahko pojedla..
-----------
jaz z zavrženo hrano nimam problemov in seveda nikoli ne gledam na to kdaj točno bi moral recimo hrano zavreči , recimo , sir , suho salamo imam tudi do 10 dni v hladilniku ( suho salamo kar zunaj ) pokvarljivo salamo vzamem samo 10 dag torej za enkratno uporabo , jogurt , ki ga ne popijem vsega shranim pustim še za drugi ali za tretji dan - pa je še boljši , porcije,, na žlico,, imam v zmrzovalniku in vzamem kolikor potrebujem . Kruh , ki je suh uporabim za drobtine surovo meso je vedno v zmrzovalniku itd. Verjamem da večina ljudi počne enako ....
zeus.zeng
# 05.12.2017 ob 12:01
Kot nam je povedala Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja, so v prvi pilotni raziskavi v Sloveniji o stanju in možnostih preprečevanja zavržene hrane v eni bolnišnici in domu za starejše občane ugotovili,
-------------
in ti ,, raziskovalci ,, ti gredo delati pilotske raziskave v bolnišnico in v doma za starostnike . Pa saj je jasno , da stari ljudje pojejo zelo malo , bolniki pa še manj , češrav jim je potrebno dati porcije predpisena količine . In verjetno gredo opravljati pilotsko analizo pred kak blok v Ljubljani - in z rezaltati ,,analize ,, potem osrečijo bralce . seveda so take analize smešne ker ne obsegajo kompleten ,,vzorec,, ampak iščejo ravno tisto kar jim pomaga pri dokazovanju svoje teorije . resnica je pa čisto drugačna . Na deželi ima vsaka hiša kompostnik kamor se mečejo tudi ostanki hrane , ki jih ni prav veliko . V šolah se hrane zavrže veliko manj , v trgovinah pa veliko vceč - vendar njihovi predstavniki niso tako neumni da bi priznali koliko zavržejo - pa smo tam ...
tinkamarinka
# 05.12.2017 ob 11:34
Glih v tem tednu sem vrgla v smeti par kg hrane. Od nekod sem si privlekla molje in kaj češ pol. Moko še preseješ, riža, zdroba, leče, kosmičev.... pa ne moreš. Glede na to, da je bilo to v roku 5 let 1., nimam slabe vesti. Moljev pa mislm, da sem se uspešno znebila.
džeko
# 05.12.2017 ob 11:23
Ko tole berem me je kar groza...... Povejte mi za eno stvar na svetu, ki jo lahko kupiš in 100 uporabiš?
Pa še neki....ljudje ki hodijo (hodimo) v službo si tudi ne moremo izbirati kdaj bomo točno prišli domov. Včasih pač prideš ob 20 domov in si ker je pozno neki ne skuhaš in spečeš, naslednji dan je pase. A pol naj jemo oporočno hrano? ali pa naj imamo prazen hladilnik??
Saj to bo korporacije rade....100% odvisnost od nesnage, ki nam jo prodajajo.
oleander
# 05.12.2017 ob 18:49
V bistvu gre za to, da v domovih za upokojence in bolnisnicah slabo planirajo jedilnike, v to sem preprican, saj sem imel veckrat priloznost videti ta rezim preskrbe, kuhe in razdeljevanja hrane, kupujejo pa nekakovostna zivila, ki pridejo na mizo v stilu pojej ali pusti, briga nas, mi smo svoje naredili s tem ko smo skuhali. Tako vec ostane za pujske. Namesto da bi nova spoznanja vkljucevali v prakso, se se vedno dela po normativih izpred 30 in vec let. Prehranska podpora in to individualizirana, da, seveda, ampak samo na papirju. Onkoloski institut recimo je svetlobna leta dalec od prehranske podpore zdravljenju, saj niti svoje kuhinje ne premore.
Se pa strinjam s Soltesom, varcevati pri hrani tako da se kupuje slabe sestavine, pomeni metati denar skozi okmo.
smukač
# 05.12.2017 ob 12:21
L.K.Bogataj zame nima nobene kredibilnosti več, ko so ji pred leti ponudili mesto ministrice za okolje je to zavrnila, imela je priložnost, da uresniči svoje zamisli in udejani svojo zeleno politiko. Ugotovila je, da je bolj udobno kritizirati in deliti opozorila in nasvete kot karkoli uresničiti, zame kot strokovnjakinja ne obstaja več.
GORILA
# 05.12.2017 ob 12:12
@artoum
prebiram komentarje in ste že našteli razloge. povprečen potrošnik zagotovo niv smeti vrgel 73 kilogramov hrane.

...uporabne hrane zagotovo ne! Mam pa na sumu, da pod to zavrženo hrano šteje tako rekoč vse: olupki, gnila zelenjava, kosti, embalaža... pol pa mogoče celo nanese
gregori
# 06.12.2017 ob 11:18
Jaz imam informacije od hcere kuharice iz enega doma za ostarele, da nic ne gre pujsom, ampak vse v smeti. To pa zato, ker je lahko kaj oporecnega v hrani.

Po tem takem je za ljudi vse dobro(tudi če je oporečno) za pujse pa ne?
ZIZITOP
# 05.12.2017 ob 12:52
Če bi vse delali prav ne bi rabili policije, vojske, sodišč, politike.......ne bi rabili skoraj nič in tudi porabili ne bi skoraj nič.
james blake
# 05.12.2017 ob 12:22
Mimo realnega življenja. Del tega kar pojemo se bo vedno zavrgel iz tisoč in enega razloga: solata vsa naenkrat zraste na vrtu in jo niti slučajno ne moreš tisti hip vso pojesti, taista solata ima zelo kratek čas v katerem mora biti pobrana, transportirana do kupca in s strani tega zaužita: hitro se kvari in ni nobene možnosti, da je tudi tukaj del ne izgubimo, moderni pekovski izdelki (pustimo na staran, da so le pogojno užitni) so doma hranjeni v plastiki in hitro spremenijo še tisto malo kar imajo užitnega v nekaj neopisljivega in neužitnega, meso, mleko,.. lahko, da večina propade v trgovinah (?), ampak to ni krivda trgovcev,..gre za sistem kako do hrane danes pridemo.. ne, primerjava je mimo, ne vzdrži življenja in kaže ponovno na nerazumevanje birokratske pameti in tehnokratov, ki ne dojamejo realnosti. del hrane zmeraj gre v,..upajmo kompostiranje. potem je škoda že manjša.
zelda
# 05.12.2017 ob 12:17
...torej smo nekako sokrivi za tisto milijardo preplačanih evrov, s katerimi so se nekateri omastili, če prav razumem, kaj je hotel pesnik povedati...skratka, spret je krivo ljudstvo, kot v socializmu.
GORILA
# 05.12.2017 ob 11:59
...a hrana, ki jo poje kakšen hišni ljubljenček se šteje, da je zavržena?
vokindos
# 07.12.2017 ob 11:10
TEŠ 6 je kot Janez Janša za vse bo vedno kriv.
rokers
# 06.12.2017 ob 14:56
po sistemu HACCP nobena hrana ne sme it za živali, samo za predelavo - bio odpadki, kompost. Sej načeloma je to prav, a? Vem, da je bil enkrat prispevek na RTVju od neke šole iz Vrhnike, ki odlično planira jedilnik in prehrano, da skoraj nič ne zavržejo. Sem delal v domu ostarelih in je res grozno koliko hrane zavržejo: porcije so normirane (in seveda prevelike za starostnike), manj ne moreš/smeš dat, ker je tako norma in potem ostane oz se zavrže ogromno hrane. Ta praksa Vrhniške se bi morala prenest na vse menze. To, kako so izračnuali koliko hrane se zavrže mi ni prav jasno, a vem da se to dogaja, kar je znak da imamo polno rit vsega. Ko vidim v nakupovalnih centrih nabito polne vozičke s hrano sem prepričan, da roma veliko od tega v smeti.
Bi pa morali v Slo uvest zakon, da se lahko prodaja hrana, kateri poteče rok, ne pa da gre v uničenje. To hrana ali bi morala bit posebno označena, ali bi šla v neke komisijske trgovine za socialno ogrožene, za zavode,...
Obvezno pa se morale povečati kazni za neločevanje odpadkov, za zavrženo hrano pa bi kaka kazen tudi ne bila napačno..Zavržena hrana je znak naše nehvaležnosti, nespoštovanja in je pokazatelj kako neodgovorni smo do našega planeta.
guerrillamail
# 05.12.2017 ob 17:05
Hehe kako zanimivo ... ce clovek prebere vse komentarje lahko zacne verjet, da wanabe vsevedi MMC uporabniki ( sportni trenerji za popolnoma vse sporte, klimatologi, vremenkoti, zgodovinarji, bankirji, menedzerji, politiki, raziskovalci, glasbeniki, nuklearni raziskovalci, astronomi, matematiki, sahisti, kemiki, izvedenci za letalsko tehnologijo in nesrece, vozniki F1 in MotoGPja, generali, skriti agentje, prerokovalci prihodnosti, zdravniki, ucitelji, gasilci, policaji, ... ) sploh ne jejo, ker ne vrzejo proc nobene hrane :)
Homer.
# 05.12.2017 ob 14:03
Naslov je primeren za rumeni tisk.
Očitno je RTV na pravi poti..... (rumeni)
Bogatajeva tega (Če hrane ne bi metali proč, ne bi potrebovali TEŠ-a 6) ni izjavila, ampak naredila zgolj energijsko primerjavo.

Koliko njene trditve držijo, ne morem soditi.
Zase in družino vem, da zavržene hrane praktično ni.

Verjetno imajo prav tisti, ki pravijo, da je največji grešnik trgovina, Jaz bi dodal, da so verjetno grešniki še gostilne in šolske kuhinje.......
tocco
# 05.12.2017 ob 12:55
Jamed blake ta del, ki ga zavržejo proizvajalci mora in je minimalen razen ekstremomov, ker si zaradi pridelave ne more privoščiti stroškovno, da jo bo zavrgel, so pa druga zgodba trgovske verige in ostali v verigi.
SKing
# 05.12.2017 ob 12:13
Teh raziskav in diskusij je dejansko preveč. Ker imajo nekateri preveč časa. Analiza na analizo.
Zadeti Derviš
# 05.12.2017 ob 14:14
Ne razumem, kaj Kajfežova misli s tistih 200 lit zavržene vode? Lahko zavržeš tisto v plastenki, tisto v vodovodu pa nikakor ne moremo, saj podzemna voda, če jo ne popijemo mi, vsak dan preko rek teče v morje. In dokler bodo padavine bo tako!

Zelo dobra strokovna podkovanost o akviferjih. Vse napisano drži kot pribito - pohvale!
borut-blas
# 05.12.2017 ob 11:58
termoelektrrna bi lahko bila tudi pekarna in kuhinja za vso slovenijo-
to bi bilo ekološko !!!
..........
jedrska elektrarna pa konkurenčna pekarna
bi šel v merkator in imel izbiro - boste jedrkega ali tešovega ?
liberalci bi verjetno izbirali jedrskega, levičarji tešovega - sdsovci pa uvoženega
barbar2
# 05.12.2017 ob 11:29
TEŠ 6 je v neposredni povezavi z mahinacijami strank SD in SDS in nima nič z odvrženo hrano.
Monopattern
# 05.12.2017 ob 16:26
Slovenske gostilne so znane prevelikih porcijah, redkokdo zmaže toliko hrane(z užitkom) in po mojem je tudi iz tega naslova preveč odpadkov. Žal pa je tako, da se jim splača prodajati velike porcije po visoki ceni.
Radoveden
# 05.12.2017 ob 14:37
Če, če, če, če...

Če ljudje ne bi kupovali 1000 in 1 nepotrebno stvar v decembru in skozi celo leto, bi ne potrebovali še marsikaj drugega.

Ampak jo. In tako pač je.

In človekove DNK se ne da spremenit z besedami. In tako bo tudi v bodoče. Sprejmite to dejstvo in najdite kaj bolj prodktivnega za obdelovat kar bo dejansko delovalo v praksi.
vojnaslo91
# 05.12.2017 ob 13:44
ZIZITOP # 05.12.2017 ob 12:54
Kot drugo, doma ne odvržemo niti grama odvečne hrane, saj imamo pse, koze, kokoši, konja....na koncu pa na kompostnik in je krog zaključen.
-----------------
Ne vidim neke povezave s tem člankom.

Tvoj komentar govori o ločevanju odpadkov.
Članek pa govori o tem koliko energije se porabi pri proizvodnji+predelavi hrane, ki potem konča med drugim tudi na tvojem kompostniku. Temu se reče potrata energije.
Zdaj... a so okoljevarstveniki pravilno izračunali to pa ne vem.
Kazalo