Število vsiljivega beračenja je največje v Ljubljani. Foto: BoBo
Število vsiljivega beračenja je največje v Ljubljani. Foto: BoBo
berač, klošar, brezdomec
Po podatkih policije so v večini obravnavanih primerov udeleženi tuji berači. Foto: BoBo
berač, klošar, brezdomec
Brezdomec na ljubljanskih ulicah. Foto: BoBo

Če nekdo na vsiljiv ali žaljiv način druge nadleguje z beračenjem, se ga lahko kaznuje z 41,7 evra kazni, prav tako pa se mu lahko odvzame predmete, povezane s prekrški, določa zakon o varstvu javnega reda in miru. Zakon iste pristojnosti dodeljuje tudi mestnemu redarstvu.

Najpogosteje se s primeri vsiljivega beračenja, po podatkih policije sodeč, srečujejo na območju ljubljanske policijske uprave. Leta 2007 je bilo tovrstnih kršitev 157, leta 2008 215, leta 2010 pa že 357 kršitev. Do 30. junija letos je bilo 182 tovrstnih kršitev.

Najvsiljivejši so tujci
V kar dveh tretjinah primerov gre za tuje državljane, večinoma iz Romunije in Slovaške. Podobno ugotavljajo tudi na mariborski policijski upravi, kjer so v 28 od 32 primerov letošnjih kršitev obravnavali tujce.

Na območju mariborske policijske uprave se številke iz leta v leto spreminjajo. Tako so leta 2007 našteli 15 primerov vsiljivega beračenja, leto pozneje pa že 70. Leta 2009 je nato številka padla na 65, lani na 40, letošnja statistika pa bo očitno spet višja.
Po besedah Bojana Kitla, vodje službe direktorja na mariborski policijski upravi, jih ljudje najpogosteje pokličejo, ko jih berači prijemajo za roke ali oblačila.

Na območjih drugih policijskih uprav je primerov manj, so pa, denimo, na območju kranjske policijske uprave od leta 2009 do leta 2010 zaznali kar 110-odstoten porast kršitev, in sicer z 20 na 42. Drugod so številke za leto 2010 nižje kot tiste za leto prej.

Trgovci kličejo le v skrajni sili
Policijo kdaj pa kdaj pokličejo tudi trgovci, ko se srečajo z vsiljivimi berači pred trgovino. Kot so razložili v Mercatorju, beračev ne odganjajo agresivno. Če se pa ti vedejo agresivno, jih opozorijo, kar po navadi zadošča.

Policijo pokličejo le v skrajnih primerih, ko druga opozorila ne zadoščajo. To velja predvsem v primerih, ko skušajo organizirane skupine s pretvezo zbiranja podpisov ali peticij od ljudi izsiliti ne le pozornost, ampak tudi denar, so dodali v Mercatorju.

Pritožbe romajo tudi na Kralje ulice
Občasno pritožbe pridejo tudi na društvo za pomoč brezdomcem Kralji ulice, ki izdaja istoimenski časopis ter ga prodajajo brezdomci. Dogaja se namreč, da se prodajalci ne držijo pravil in med prodajo časopisa tudi beračijo. A kot je povedala odgovorna urednica časopisa Mirjam Gostinčar, beračenje ob prodaji ni dovoljeno.

Prav tako se mora prodajalec, ki ne sme biti pod vplivom drog ali alkohola, do strank vesti nevsiljivo, in če nakup časopisa odklonijo, mora to tudi upoštevati. Hkrati mora imeti prodajalec izkaznico in jo mora nositi na vidnem mestu.
Če na društvo dobijo pritožbe na račun katerega izmed prodajalcev, se z njim pogovorijo in ga poskušajo usmerjati h korektnosti, saj, kot poudarja Gostinčarjeva, njihov namen ni izključevati.

Plačljivo le eno zavetišče
Od beračev je kdaj slišati tudi, da zbirajo denar za zavetišče, kjer bi preživeli noč. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da uporabniki plačajo le v zavetišču Centra za socialno delo Ljubljana Center, v drugih zavetiščih, ki jih sofinancira MOL, pa plačilo ni potrebno.
Za preostale organizacije, ki nudijo možnost prenočevanja, na MOL-u podatkov sicer nimajo, a, kot dodajajo, jim ni znano, da bi zahtevali plačilo.