"Dejstvo je, da je vzpostavitev evropskega standarda v skladu s strategijo razvoja prometa v Sloveniji, zato jo je vlada projekt drugega tira tudi podprla," je pojasnil Cerar. Dodal pa je, da oblike izvedbe projekta še ni mogoče napovedati. Foto: BoBo
DZ
Redna seja DZ-ja se je začela s poslanskimi vprašanji. Foto: DZ/Martina Čuk
Luka Koper
"Mi še nimamo sprejete strategije upravljanja državnih naložb, šele tam pa bomo opredelili pomen Luke Koper. Zato zdaj ni govora o neki elementarni prodaji, saj bomo o tem razmišljali šele po tem, ko bomo imeli vse podatke," je Cerar zavrnil medijska pisanja o prodaji koprskega pristanišča. Foto: BoBo
Vlada pri vseh imenovanjih zavrača politično kupčkanje in tega vodila se bo držala tudi v prihodnje, je danes v DZ-ju zatrdil predsednik vlade. Foto: BoBo

Miro Cerar odgovarja na poslanska vprašanja o nadzornikih SDH-ja, gospodarskem okrevanju, integriteti javnih funkcionarjev. Poslanec ZL-ja Luka Mesec je Cerarja vprašal o gradnji drugega tira in privatizaciji Luke Koper in Slovenskih železnic, saj se v medijih pojavljajo različna stališča vlade.

"Ali gradnja drugega tira bo, s katerimi investitorji se pogovarjate in kako narediti to investicijo rentabilno za zasebnika?" ga je zanimalo.

Usmeritve so znane, mogoče kombinacije investicije v drugi tir so različne, je v odgovoru povzel premier in pisanja medijev o tem, predvsem pa o prodaji Luke, v veliki meri označil za izmišljena.

V tej zgodbi je po njegovem mnenju zelo pomembna strategija upravljanja državnega premoženja, ki je v fazi dokončnega izoblikovanja. Ko bomo v njej opredelili pomen in status teh družb, bo šele mogoče ovrednotiti možnost javno-zasebnega partnerstva pri gradnji drugega tira in mogoče oblike tovrstnega sodelovanja, je bil jasen premier.

"V projekt bomo šli premišljeno, ko bomo imeli vse strokovne podlage," je zagotovil in glede morebitnih privatizacij med drugim povedal, da bosta luška in železniška infrastruktura v vsakem primeru ostala v lasti države.

Stare zgodbe tudi v SDH-ju
Prvi mu je vprašanje sicer zastavil Jani Möderndorfer (ZaAB). Zanimalo ga je, kako bo Cerar zagotovil, da se tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH) ne bo ponovila "stara zgodba političnega kadrovanja".

"To bomo zagotovili tako, da bomo spoštovali zakon. Kar vi navajate, so navedbe iz medijev. Izbira nadzornikov poteka po zakonu. Na koncu bo predlogu vlade dal soglasje DZ in boste pri tem sodelovali tudi vi. Minister bo na podlagi preučitve kriterijev predlagal ustrezne kandidate. Je pa ta postopek zelo zahteven," je pojasnil Cerar. Dodal je, da bodo kandidati morali imeti osebno integriteto ter ustrezne kompetence in znanja. Za dokončni nabor morebitnih kandidatov Cerar pričakuje, da ga bo finančni minister Dušan Mramor predlagal danes ali v prihodnjih dveh dneh.

Möderndorfer je dopolnil vprašanje, rekoč, da ni dvomil o zakonitosti postopka, in opozoril, da se bo odločalo le o paketu kandidatov, in ne o posameznem, ter da ima večino v DZ-ju koalicija. Cerar mu je zagotovil, da koalicija ne bo izsilila svojih kandidatov, če ne bodo javno sprejemljivi. Zdi pa se mu sprejemljivo, da posamezna politična stranka predlaga svoje kandidate, a vlada mora nato po objektivnih merilih sprejeti prave. Pri tem je izpostavil, da so vseeno omejeni s kandidati, ki so se prijavili.

Cerar vztraja pri Klemenčičevi integriteti
Vprašanje Jožeta Tanka (SDS) se je nanašalo na integriteto javnih funkcionarjev, zanimalo ga je, ali je Klemenčič po Cerarjevem mnenju po sodni odpravi poročila KPK-ja še primeren za ministra.
Poleg sodbe vrhovnega sodišča glede poročila o Janševem premoženju je spomnil tudi na poročilo Računskega sodišča, ki je maja lani KPK-ju za poslovanje, ko ga je vodil Klemenčič, izdalo negativno mnenje.

Klemenčič naj bi se po Cerarjevih besedah na ugotovitve revizorjev odzval takoj in se tudi zavzel za odpravo nepravilnosti.

"Klemenčič je imel, ko sem ga predlagal za ministra, vso integriteto, potrebno za opravljanje te funkcije. In tako menim še danes," je vztrajal Cerar.

Cerar ocenjuje, da nedavna sodba vrhovnega sodišča resda odpravlja poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS-a Janeza Janšo, "vendar pa absolutno ne gre za takšno ugotovljeno kršitev, ki bi metala kakršno koli senco dvoma na Klemenčiča kot nekdanjega predsednika KPK-ja".

Premier je dodal, da je vrhovno sodišče poročilo odpravilo zaradi procesnih napak, "kar je vsekakor treba spoštovati". "Je pa treba tudi povedati, da sama vsebina poročila ni bila izpodbijana in tudi ni bila izpodbita. Vrhovno sodišče je namreč sprejelo samo procesno odločitev. Predtem pa je kar šest senatov različnih sodišč potrdilo tisto, kar je sprejel KPK," je dejal Cerar. Ob tem je dodal, da tudi sodnik nižje stopnje ne odstopi, če mu višja instanca razveljavi odločitev. "Tudi ustavno sodišče ne odstopi, če mu evropsko sodišče razveljavi neko sodbo," je pojasnil.

Opomina za Tanka in Möderndorferja
Tanko z odgovorom ni bil zadovoljen. Očitkom glede Klemenčiča je dodal tudi domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih pri pregledu Klemenčičeva premoženja odkrila mandatno-volilna komisija DZ-ja. Ta je po besedah poslanca ugotovila, da Klemenčič "ni prijavil podjetja svoje žene, da ni znal pojasnizi, zakaj ni imel hiše vnesene v evidence Geodetske uprave RS", in da je posojila za hišo dobil "bistveno ceneje, kot so bila takrat dostopna na trgu".

Pri tem je protestiral vodja poslanske skupine ZaAB-a Jani Möderndorfer, saj je ocenil, da je Tanko z omenjenimi navedbami zlorabil podatke z zaprte seje DZ-ja. Od predsednika DZ-ja Milana Brgleza je zato zahteval, naj ukrepa. Tanko pa je odgovoril, da so podatki "bolj ali manj z magnetogramov, ki so javno dostopni na spletni strani DZ-ja".

Brglez je na koncu dal opomin obema. Tanku pogojno, če se izkaže, da je res navajal podatke z zaprte seje mandatno-volilne komisije, Möderndorferju pa, ker je postopkovni predlog zlorabil za razpravo.

Dobri kazalci nas ne smejo uspavati
O ukrepih in projektih za nadaljnje gospodarsko okrevanje Slovenije pa je premierja spraševal poslanec SMC-ja Dušan Verbič.

"Res se lahko veselimo tega, da nas je Evropska komisija prepoznala za uspešne in se ne uvrščamo več v države s presežnim makroekonomskim ravnovesjem," se je pohvalil Cerar in spomnil tudi na boljše bonitetne ocene, višjo gospodarsko rast. "A to nas ne sme uspavati," je opozoril.

Država je proračunsko že nekaj prispevala k povečevanju gospodarske rasti, saj je povečala odstotek, namenjen investicijam, je pojasnil. Znova pa poudaril pomen politične stabilnosti, spoštovanja pravne države, ki omogoča delovanje podjetij, odpravo administrativnih ovir in uspešno črpanje evropskih sredstev.

Še pred poslanskimi vprašanji se je DZ seznanil s prenehanjem mandata poslanca SMC-ja Srečka Blažiča, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. V poslanskih klopeh ga bo predvidoma nasledil Bojan Krajnc, ki sicer ni član SMC-ja.