Med sprehodom v centru je Cerarja na koncu prestregla Iračanka iz Bagdada in se njemu in Sloveniji zahvalila za vse. Foto: Toni Gruden
Med sprehodom v centru je Cerarja na koncu prestregla Iračanka iz Bagdada in se njemu in Sloveniji zahvalila za vse. Foto: Toni Gruden
false
"Koridorji niso spodbudna politika. Težko je reči, kdaj bodo kapacitete polne," je dejal Cerar. Foto: MMC RTV SLO
false
Šefic Državni sekretar na MNZ-ju Boštjan Šefic je razložil, da je bilo do današnjega dne registranih nekaj čez 1500 migrantov, 510 Sirijcev, približno enako število Afganistancev in okoli 150 Iračanov. Foto: BoBo
Policija obvladuje razmere

Predsednik vlade Miro Cerar je v izjavi za medije ob obisku zbirnega centra za begunce v Brežicah dejal, da se je s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem glede begunske problematike pogovarjal v petek in danes. Milanovića je opomnil na zaveze Slovenije do schengenske meje.

"Opozoril sem ga, da ni korektno, da prihaja do usmerjanja in spodbujanja beguncev proti Sloveniji," je dejal. Dodal je, da to ni korektno tudi zato, ker sta Slovenija in Hrvaška v Evropski uniji ter da je potrebno sodelovanje. "Smo v stiku, ampak to nič ne pomaga. Slovenija se mora sama soočiti s tem izzivom," je še dejal.

Poudaril je, da se s hrvaškim in avstrijskim kolegom ni nikoli pogovarjal o koridorju, to bi bilo po njegovem mnenju tudi narobe. "Koridorji niso tista politika, ki bi jo bilo treba tukaj spodbujati," pravi Cerar. Slovenija je sicer že na ravni EU-ja privolila v prve kvote sprejema beguncev, vendar pa se je ob sedanjem velikem valu beguncev treba dogovarjati z Avstrijci in tudi drugimi državami, je dodal.

Poudaril je, da z Avstrijci sodelovanje poteka učinkoviteje: "Pri nas nudimo zdravstveno pomoč, postopamo zelo humano, beguncem omogočamo spodobne pogoje, da lahko tu nekaj časa ostanejo. Seveda pa bomo potem v sodelovanju z Avstrijo, Nemčijo in nekaterimi drugimi državami in EU-jem poskrbeli, da se bo ta tok premaknil tja, kjer je to potrebno."

Dodal je, da bo Slovenija za del beguncev lahko poskrbela, a ko bodo kapacitete polne oz. presežene, bo treba najti sporazum in skupni jezik z drugimi državami.

Po njegovih navedbah je nemogoče napovedati, kdaj bodo te kapacitete v Sloveniji zapolnjene. Trenutno si prizadevajo, da bi jih nekoliko povečevali in omočili beguncem "vsaj začasni počitek, zdravstveno oskrbo, hrano, vse, kar potrebujejo". Dejal je še, da Slovenija ne zapira meja, "moramo pa opravljati kontrolo in nadzorovano ter obvladljivo usmerjati te tokove ljudi".

"Vemo, da so velike mase beguncev izziv za EU. In če ne bo zelo hitro prišlo do skupne evropske rešitve, za katero se bom še posebej zavzel prihodnjo sredo na Evropskem svetu, potem lahko marsikje zadeve uidejo izpod nadzora, kot se je že zgodilo v nekaterih državah," je še opozoril in izrazil potrebo, da pri ravnanju z begunci ne prihaja do nasilja. "Zelo pomembno je, da ni nasilja, da pokažemo humanitarnost in zagotavljamo varnost, red in mir," pravi.

Sicer pa je predsednik vlade zelo hvaležen policiji in tudi drugim, ki so že v prvih urah po prihodu beguncev v Slovenijo pomagali pri obvladovanju položaja. "Slovenija je varuh schengenske meje in to odgovornost ter nalogo bomo opravljali tudi vnaprej," je dejal.

Varnostne razmere so dobre
Državni sekretar na MNZ-ju Boštjan Šefic je povedal, da delo poteka dobro, vendar ostajajo odprta vprašanja, ki jih učinkovito rešujejo. Šefic je razložil, da je bilo do današnjega dne registriranih nekaj več kot 1500 migrantov, v postopkih je še 600 oseb.

Povedal je še, da je imelo nekaj ljudi zdravstvene težave in so jih morali odpeljati v zdravstvene ustanove. Informacija, ki je zaokrožila v javnosti, da naj bi eden od begunskih otrok umrl, pa po njegovih besedah preverjeno ne drži.

Varnostne razmere so dobre, brez večjih ekscesov, je dejal. Informacijo, da naj bi iz Srbije na Hrvaško jutri prišlo 80.000 prebežnikov, še preverjajo, prihod prebežnikov iz Hrvaške pa naj bi se umiril, saj informacij o kakšnih večjih skupinah v zaledju nimajo. "Imeli smo veliko stikov s Hrvaško, ki se je v nekem trenutku odločila, kot se je. Dobili smo informacijo, da bo Hrvaška večino migrantov prepeljala proti Madžarski," je dejal.

Številni begunci so tudi že zapustili nastanitvene centre, predvsem Črni les pri Lenartu in šolo v Mariboru, in se odpravili proti Avstriji. Vendar jih policija ne namerava loviti.

"Odločitev sosednjih držav je, ali jih bodo obdržali, lahko pa nam jih vrnejo. Migranti se lahko po registraciji in namestitvi prosto gibljejo in tudi zapustijo namestitvene centre. Tega jim ne smemo preprečiti," je pojasnil Šefic, ki je tudi zavrnil očitke o preobremenjenosti policistov: "Policija v celoti obvladuje zeleno mejo. Pogoji dela so težki. Policisti seveda imajo prehrano, tople obroke."

Hrvaška ne spoštuje EU-pravil
"To pomeni, da ne spoštuje schengenskih pravil, zato smo na pogovor poklicali hrvaško veleposlanico, da je nesprejemljivo in da mora Hrvaška kot članica EU-ja spoštovati EU-zakonodajo. Videlo se je, da niso bili ustrezno pripravljeni na tako število beguncev," je v TV Dnevniku hrvaško spuščanje beguncev v Slovenijo in na Madžarsko komentiral zunanji minister Karel Erjavec.

Povedal je še, da je v stikih z Avstrijo in Nemčijo, ni pa dogovora, kako se bodo odpirala vrata v te države. "Dogovorjeni smo, da bodo priskočili na pomoč, ko bo potrebna," je dodal in tudi pohvalil policiste, ki so bili mirni, brez živčnosti.

Pahor poklical Ban Ki Muna
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je po telefonu pogovarjal z generalnim sekretarjem OZN-a Ban Ki Munom o aktualnih vprašanjih begunske krize. Strinjala sta se, da njena razsežnost potrebuje takojšen skupen evropski in mednarodni odziv, ter se pogovarjala o možnosti dogovora znotraj Evropske unije na izrednem vrhu Evropske unije, ki bo v sredo.

Predsednik Pahor je ponovil svoje znano stališče, da je enotna politika Evropske unije tudi v neposrednem interesu Slovenije in bo zato Slovenija dejavno sodelovala pri oblikovanju take politike. Ocenil je tudi, da je po razpoložljivih podatkih v sedanjem in prihajajočem valu beguncev poleg prosilcev za azil veliko ekonomskih migrantov, kar postavlja oblikovanje skupne in evropske mednarodne politike pred posebej zahteven odziv.

Evropski komisar ponudil pomoč
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos je ponudil podporo notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar pri reševanju begunske problematike, tudi v okviru sredstev evropskega sklada za azil, migracije in vključevanje, so zapisali na ministrstvu. Ministrica ga je seznanila z razmerami v Sloveniji in s prizadevanji za oskrbo beguncev.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Na Obrežju in Rigoncah čaka na vstop 750 prebežnikov

Policija obvladuje razmere