Odbor DZ-ja za zadeve EU-ja je na zahtevo poslancev SDS-a na nujni seji je razpravljal o sporni kandidaturi odhajajoče premierke Alenke Bratušek za novo evropsko komisarko iz Slovenije.

.
Seje odbora se niso udeležili vabljeni kandidatka za podpredsednico Evropske komisije Alenka Bratušek, predsednik SD-ja Dejan Židan in zunanji minister Karl Erjavec. Seje se je udeležil mandatar prihodnje vlade Miro Cerar, ki je pojasnil, kako so potekali njegovi razgovori s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in kaj bo sam storil glede komisarske samokandidature Alenke Bratušek.

Javnost ima pravico vedeti
Poslanec SDS-a Anže Logar je sprva predlagal, da se javnost seznani z magnetogramom vladne seje, na kateri se je vlada seznanila s kandidati, kot tudi z drugimi magnetogrami vladnih sej, na katerih so razpravljali o slovenskih komisarskih kandidatih.

"Javnost ima pravico vedeti, kako se v vladnih sobah sprejemajo odločitve," je prisotnim razložil Logar. Odboru je predlagal, naj Cerar javnosti pojasni, zakaj je spremenil stališče glede Bratuškove ter ali je oz. o čem je govoril po telefonu z novim šefom Evropske komisije.

Cerar je navedel, da je prišel na sejo odbora, ker je želel pojasniti postopek imenovanja Bratuškove. Ponovil je, da ker njegova vlada še ni uradno potrjena, nima nobene pristojnosti, da bi posegel v postopek kandidature in imenovanja evropskega komisarja.

Cerar: Imenovanje je delo prejšnje vlade
"To je še vedno delo vlade, ki opravlja tekoče zadeve. V okviru tekočih zadev je morala sprejeti odločitev o imenovanju slovenskega kandidata," dejal Cerar. Kot zmagovalec predčasnih volitev pa je predlagal najprimernejšega kandidata njegove stranke (dosedanjega komisarja EU Janeza Potočnika), kar pa ni bilo upoštevano.

Zaradi zapleta z samokandidaturo Alenke Bratušek je Cerar čutil dolžnost, da pokliče predsednika komisije EU-ja Junckerja, s katerim je po lastnem zatrjevanju opravil dva pogovora, in mu pojasni svoje stališče.

Cerar je povedal, da je Junckerju povedal, da izmed predlaganih treh kandidatov podpira dva, ki sta člana strank nove koalicije (Karla Erjavca in Tanjo Fajon). Juncker mu je pojasnil, da ima svoje stališče, koga bi imenoval, in da bi lahko iz Slovenije lahko nekoga imenoval na zelo visoko mesto v komisiji EU.

Junckerja je po nejasnostih glede spiska kandidatov ponovno poklical in mu razložil, da je kandidatna lista veljavna in da ima možnosti izbire. Predsednik Komisije je nato sprejel odločitev, da imenuje Bratuškovo.

Močan položaj Slovenije
"Položaj Bratuškove je izjemno močan. Veseli me, da je Slovenija dobila tako močan položaj," je poudaril Cerar. Odločitev, ali je predlagana kandidatka Alenka Bratušek kompetentna ali ne, pa je po Cerarjevi razlagi v rokah evropskega parlamenta in Junckerja. "O tem ne odločamo mi, to ni več stvar vlade," je dejal.

"V nasprotju z demokratično kulturo in slovenskimi interesi se ponovno pojavlja tožarjenje Slovenije v tujini. To ni dostojno za našo državo in zato se izgublja ugled v mednarodnem prostoru. Zato menim, da je treba upoštevati dejansko stanje," je še opozoril prihodnji predsednik vlade in dodal, da če se bo zadeva ponovno odprla, "jo bomo obravnavali." V tej fazi pa to ni po njegovih besedah primerno in potrebno.

Zavrnjeni predlogi opozicije
Odborniki za evropske zadeve so ob zaključku seje zavrnili predloge opozicije kot denimo, da bi morala vlada omogočiti javni dostop do magnetogramov spornih sej vlade ali, da mora Cerar javno pojasniti, zakaj si je premislil glede Bratuškove.

Odbor pa je bil soglasen o tem, da naj DZ preuči, kako se imenujejo komisarje v drugih državah članicah EU-ja in da bi DZ moral sprejeti zakon o sodelovanju med izvršilnimi in zakonodajnimi oblastniki pri evropskih zadevah.

Juncker Bratuškovi dodelil podpredsedniški položaj
Juncker je 10. septembra objavil razdelitev resorjev v svoji komisiji in Bratuškovi namenil položaj podpredsednice za energetsko unijo. Glede kritik na račun izbire Bratuškove je takrat zatrdil, da mu je dal Cerar na koncu "proste roke", da sam izbere s seznama treh kandidatov.

Postopek izbire komisarskih kandidatov je vzel pod drobnogled KPK, ki je Bratuškovi že 9. septembra poslal osnutek svojih ugotovitev, a ga ta po dosedanjih informacijah še ni prevzela.