Cerarjeva je povedala, da primera Petek ni prepustila skupini tožilcev za posebne zadeve, ker so bile v pristojnosti skupine zadeve s področja organiziranega kriminala, v primeru Petek pa naj bi šlo za enkratno dejanje, naperjeno proti enemu človeku.

Nekdanja generalna državna tožilka je, po lastnih navedbah, spoštovala zakon in svojo odločitev oprla na mnenje petih pravnih strokovnjakov. Obenem je zanikala, da bi ji posebna skupina priporočila, naj ji dodeli zadevo.

Na vprašanje, kako ocenjuje delo tožilcev, je odgovorila, da "namenoma slabo ni delal nobeden". Delo tožilke Elizabete Györkös, ki je preiskovala primer Petek, je ocenila kot "izredno zavzeto in intenzivno".

Odgovori Cerarjeve niso zadovoljili vseh članov komisije, saj so nekateri vztrajali pri stališču, da je v primeru Petek šlo za organizirani kriminal.

Miro Petek, nekdanji novinar in zdajšnji poslanec SDS-a, ki je tudi član omenjene preiskovalne komisije, v zaslišanju Cerarjeve ni sodeloval.

Popovičeve trditve neosnovane
Glede primera Popovič je Cerarjeva zatrdila, da z njim ni bila povezana, ker je bila zadeva ves čas na koprskem okrožnem državnem tožilstvu. "Ko Popovič govori, da sem imela neko vlogo, za to nima nobenega dokaza," je povedala in hkrati zanikala, da bi se nanjo v zvezi s tem primerom obrnil nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Popovič po navedbah Cerarjeve ni primerna oseba za prikazovanje stanja v njegovih postopkih, saj ni pravnik in v lastnem primeru ne more biti objektiven. Boris Popovič je sicer Cerarjevo označil za enega glavnih krivcev za njegovo aretacijo jeseni leta 2003.

Spregovorila je tudi o odkritju nerešenih spisov v pisarni tožilca Mirana Železnika. Odkritje jo je šokiralo, ker je bil Železnik ugleden tožilec in cenjen predavatelj.

Cerarjevo komisiji omenjale številne priče
Kot generalna državna tožilka je Cerarjeva tožilstvo vodila skoraj celotno obdobje, s katerim se ukvarja komisija, to je od leta 2000 do leta 2004. Cerarjeva je funkcijo opravljala do aprila 2004, ko je postala pravosodna ministrica v vladi Antona Ropa.

Zdenko Cerar so pred preiskovalno komisijo, ki jo vodi Dimitrij Kovačič, omenjale številne priče, Boris Popovič, Miran Železnik, Marjan Glavar in Miro Petek, zato so preiskovalce zanimali predvsem ti primeri.