Golob je prepričan, da bo tožbo dobil, saj da v sklepu o razrešitvi ni navedenih razlogov - zakon o upravljanju kapitalskih naložb države namreč izrecno navaja šest razlogov, na podlagi katerih je mogoče razrešiti predsednika ali člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS. Foto: BoBo
Golob je prepričan, da bo tožbo dobil, saj da v sklepu o razrešitvi ni navedenih razlogov - zakon o upravljanju kapitalskih naložb države namreč izrecno navaja šest razlogov, na podlagi katerih je mogoče razrešiti predsednika ali člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS. Foto: BoBo

Komisija je v povezavi z navedenima tožbama sprejela besedili odgovorov na tožbi, ki bosta posredovana Upravnemu sodišču RS z zahtevano dokumentacijo, so po seji sporočili iz DZ-ja.

Golob in Grašič sta sprožila upravni in delovnopravni spor - v prvem izpodbijata zakonskost odločitve DZ-ja oz. zahtevata ničnost sklepa, kar bi pomenilo vzpostavitev stanja pred razrešitvijo, torej da bi bila člana uprave, v drugem pa izpodbijata prekinitev delovnega razmerja, ta del pa vključuje izplačilo plač za nazaj, odpravnino (ta jima glede na pogodbo po Golobovih besedah pripada tudi v primeru krivdne razrešitve), zamudne obresti in odškodnino za reintegracijo.

Golob je prepričan, da bo tožbo dobil, saj da v sklepu o razrešitvi ni navedenih razlogov - zakon o upravljanju kapitalskih naložb države namreč izrecno navaja šest razlogov, na podlagi katerih je mogoče razrešiti predsednika ali člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS.

Vladni očitki Golobu in Grašiču
Vlada je ob predlogu razrešitve Golobu in Grašiču očitala prekoračitev pooblastil ter nevestno in nestrokovno ravnanje - konkretno so se očitki nanašali na navedbe v pismih Banki Slovenije glede članov nadzornih svetov bank ter poslancem, sindikatom in medijem glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banka (NLB).

Vlada jima je sicer očitala, da sta javnosti, poslancem in interesnim skupinam posredovala informacije, za katere bi morala vedeti, da so domneve, prikazovala pa sta jih kot dejstva. Glede NLB-ja so se ti podatki nanašali na odkup hibridnega posojila od banke KBC in ceno dokapitalizacije.

Vlada jima je očitala tudi nestrokovno in nevestno ravnanje s tem, da naj bi na dan glasovanja o zakonu o bančništvu s pismom želela preprečiti glasovanje. Po takratnih navedbah vlade je AUKN podobno, v nasprotju s pričakovanji vlade, ravnal že v primeru dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).

Razprava na zaprti seji
Mandatno-volilna komisija je o tožbah Goloba in Grašiča razpravljala na zaprti seji. Predsednica komisije Sonja Ramšak (SDS) je pojasnila, da se je odločila sejo zapreti za javnost, ker sodni postopki potekajo, član komisije Janko Veber (SD) pa je dejal, da ne vidi razlogov za zaprtje seje, čeprav so sodni postopki tečejo, saj podatki, ki jih imajo, niso zaupne narave, poleg tega so bili tudi vsi postopki ob razrešitvi članov uprave javni.