Tudi državni praznik bodo letos zaznamovale denarne stiske države. Foto: BoBo
Tudi državni praznik bodo letos zaznamovale denarne stiske države. Foto: BoBo
Letos brez proslave

Dan upora proti okupatorju je to postal šele leta 1992, do takrat pa smo praznovali dan Osvobodilne fronte. V noči s 26. na 27. april leta 1941 so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sešli predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Sprva se je uporabljalo poimenovanje Protiimperialistična fronta, po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu.

A tudi tu se Slovenci očitno ne moremo poenotiti. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve predsedniku ZZB-ja NOB-ja Janezu Stanovniku očita, da "vztrajno zagovarja, da se je proces slovenskega osamosvajanja začel 27. aprila 1941". Sami so prepričani, da je bil vrhunec slovenskega osamosvajanja plebiscit leta 1991, na katerem so se Slovenci poenotili in se odločili za samostojno državo. "Tu ne pozabljamo na pomen vrednot, ki so slovenski narod poenotile," še dodajajo.

Praznik običajno spremljajo številne proslave in nastopi pevskih zborov. Zaradi varčevanja se je država letos proslavi na državni ravni odpovedala, vseeno pa bodo praznik z večjo proslavo zaznamovali v prestolnici.

Letos brez proslave