Po predlogu zakona o soglasju in poroštvu države za obveznosti Darsa, ki ga je že obravnaval odbor DZ-ja za promet in ga je vlada poslala v obravnavo po nujnem postopku (obravnavan bo na redni junijski seji), bo država letos Družbi za avtoceste v RS (Dars) dala poroštva za najem posojil oz. izdajo obveznic v skupni višini 329,73 milijona evrov.

Z zakonom se bo Darsu tako omogočilo zadolževanje v višini nekaj manj kot 300 milijonov evrov za gradnjo odsekov Šentvid-Koseze, Peračica-Podtabor, Slivnica-Gruškovje, Želodnik-Vodice in Hajdina-Ormož ter postavitev sistemov za nadzor in vodenje prometa na več odsekih. Dodatnih 30 milijonov evrov poroštev pa je predvidenih za kratkoročno premostitveno zadolževanje za gradnjo odsekov Slivnica-Draženci in Beltinci-Lendava, če ne bi uspeli porabiti sredstev iz kohezijskega sklada, je povedal državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin.

Način zadolževanja ni predpisan
Vlada je pri tem Darsu pustila odprto možnost, da se odloči ali za najem posojil ali za izdajo obveznic. Kot je pojasnil Tomaž Babič z ministrstva za finance, bo odločitev odvisna od položaja na finančnem trgu. V zakonu je zapisan le skupni znesek zadolževanja, čemur je oporekal Peter Verlič (SDS). Predlagal je, naj se v besedilo zakona zapiše točen znesek za vsak posamezni namen, vendar so predstavniki vlade pojasnili, da to ni potrebno, saj gre zgolj za okvirni znesek, do katerega se lahko sredstva črpajo.

Po posameznih odsekih pa so predvideni zneski za najem posojil zapisani v obrazložitvi predloga zakona. A se je pri tem zgodila napaka, saj se podatek o najemu dobrih 10,8 milijona evrov posojila za gradnjo avtocestnega odseka Šentvid-Koseze za 4.000 evrov razlikuje od številke, ki je zapisana v letnem načrtu razvoja in obnavljanja avtocest, ki ga bo DZ prav tako sprejemal na junijski seji. Verlič je zato predlagal sprejem dopolnila, o čemer pa niso glasovali, saj k obrazložitvi predlogov zakonov ni mogoče vlagati dopolnil.

A. Me.