Gospodarska kriza se je končala. Produktivnost in dobički rastejo, obremenitve delavcev so večje, plače pa ne sledijo temu trendu. Zadnji čas je, da se to spremeni, ugotavljajo industrijski sindikati in sindikati storitvenega sektorja, ki delujejo znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in so pripravili prvo skupno konferenco z naslovom Pošteno plačilo in osem ur dela, ki so se je udeležili številni člani.

"Od izbruha krize do danes se je zgodilo nekaj pomembnih stvari, sindikate pa je najbolj zaskrbelo usihanje socialnega dialoga in pomanjkanje volje delodajalcev za kolektivna pogajanja," je uvodoma dejala predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) in kandidatka za predsednico ZSSS-ja Lidija Jerkič, ki je opozorila, da želijo doseči, da bi bile kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti čim boljše, s čim bolj "spodobnimi" tarifnimi deli. Trenutno si namreč zneski v tarifnih prilogah, ki določajo najnižje osnovne plače, ne zaslužijo pridevnika dostojni, je bila kritična.

Pregled po ugotovitvah sindikatov kaže, da je po prepričanju delodajalcev dovolj, če najnižja osnovna plača za prvi tarifni razred znaša okoli 400 evrov bruto in če je osnovna plača delavca s šesto stopnjo izobrazbe na višini minimalne plače. Delodajalce je zato treba prepričati o nujnosti kolektivnih pogajanj in sprememb na področju osnovnih plač, je bila odločna Jerkičeva.

Uskladitev najnižjih plač
Prvi cilj sindikatov je uskladitev najnižjih osnovnih plač z dejanskim stanjem v gospodarstvu, tako da ne bodo odvisne zgolj od volje posameznega delodajalca. Skladno s tem predlagajo, da najnižja osnovna plača ne sme biti nižja od minimalne plače. Sindikati bodo za dosego tega cilja delodajalcem v marcu poslali enotno pogajalsko zahtevo, na podlagi odziva po mesecu dni presodili, kako naprej.

Jerkičeva je tudi ocenila, da je zakonodajna ureditev ma področju delovnega časa razmeroma ustrezna, a se v praksi ne uveljavlja, saj prihaja do prerazporeditev časa, čezmernega opravljanja nadur, odrejanja dela v soboto, nedeljo in ob praznikih, preobremenjenosti in izgorevanja zaposlenih. "Delamo samo še za delodajalce in celotno življenje se prilagaja samo njim," je poudarila.

Boj za skrajšanje delovnega časa
Sindikati se po njenih besedah v prihodnje ne bodo bojevali samo še za ohranitev osemurnega delavnika oz. pravico, staro več desetletij, temveč si bodo prizadevali tudi za skrajšanje polnega delovnega časa. Poleg tega bodo zahtevali zaposlovanje novih delavcev, tako da se bodo zmanjšale obremenitve obstoječih.