Republiški tržni inšpektorji so lani opravili že 7.229 inšpekcijskih pregledov oz. 19,3 odstotka več kot leto dni predtem, ko so jih opravili 6.058. Pri tem so izdali 541 odločb, s katerimi so delo na črno prepovedali, 78 opozoril, 215 opominov in 629 glob. Vložili so tudi 19 obdolžilnih predlogov in 303 opozorila za manjše nepravilnosti. Ob tem so izrekli za dobrih 242.000 evrov glob, a so jih kršilci poravnali le nekaj več kot 120.000 evrov. Za primerjavo, leta 2012 je bilo izrečenih za 232.000 evrov glob.

Še posebej so inšpektorji pozorni na šušmarje. Gre za posameznike, ki registrirano dejavnost opravljajo povsem brez dovoljenj, lani pa jih je inšpektorat obiskal kar 3.326-krat. A tu organi naletijo na težavo, saj šušmarji pogosto delajo v zasebnih stanovanjskih prostorih, kamor pa inšpektorji brez dovoljenja lastnikov ali odredbe sodnika ne smejo vstopiti. Kar se tiče dela na črno, sta problematični tudi inštruiranje in lektoriranje, zato se na tržnem inšpektoratu zavzemajo, da bi se oboje umestilo med osebna dopolnilna dela, ki se jih da registrirati.

Nepravilno zaposlovanje in milijoni neplačanih davkov
V preteklem letu so bili pri preganjanju dela na črno dejavni tudi na inšpektoratu za promet, energijo in prostor. Ti namreč že vrsto let zaznavajo kršitve predvsem pri opravljanju taksislužbe in deloma tudi pri dejavnosti prevoza potnikov. Lani so tako pregledali 361 avtotaksijev, pri čemer so 13-krat izdali prepoved opravljanja dejavnosti, 16-krat pa so izdali plačilne naloge. Znesek izrečenih glob, povezanih z delom na črno, je znašal 10.100 evrov, poravnanih pa jih je bilo za 2.543 evrov.

Inšpektorji Dursa pa so z namenom preprečevanja dela na črno lani opravili 131 nadzorov. Pri tem so izdali 63 odločb o prepovedi opravljanja dela na črno, prekrškovnih postopkov pa je bilo 44. Znesek izrečenih glob je dosegel 9.200 evrov, hkrati pa so ugotovili tudi, da ni bilo plačanih 1,75 milijona evrov davkov.

V sklopu širše akcije proti sivi ekonomiji pa so davčni inšpektorji opravili še 4.954 nadzorov oz. kar 310 odstotkov več kot leta 2012. Izdali so 124 določb, v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, in odmerili 2,37 milijona evrov dodatnih davkov.

Skokovita rast sumov prekrškov
A našteti niso edini državni organi, ki preganjajo sivo ekonomijo in delo na črno. Manj vidno, a pomembno delo so pri nadzoru opravili tudi carinska uprava (CURS), zdravstveni inšpektorat, inšpektorata za šolstvo in kmetijstvo ter ministrstvo za notranje zadeve oz. policija. Samo CURS je na tem področju lani zaznal 309 sumov kršitev, kar glede na leto predtem predstavlja 475-odstotno rast.

Največ inšpekcijskih pregledov pa je lani opravil inšpektorat za delo, ki je tudi glavni organ, ki bedi nad zaposlovanjem na črno. Lani so skupaj opravili nekaj manj kot 11.000 nadzorov in ugotovili 9.762 kršitev. Kršitev v povezavi z zaposlovanjem na črno je bilo 780, kar na letni ravni predstavlja približno 17-odstotno rast.

Delovni inšpektorji so lani ob tem 116-krat prepovedali delo na črno, 474 odločb pa je bilo prekrškovnih, z njimi pa je bilo izrečenih 633.000 evrov glob, a je bilo plačanih le 114.560 evrov. Leta 2012 je bilo primerjalno gledano izrečenih 748.703 evrov glob, plačanih pa samo 115.482 evrov. Kar se tiče zaposlovanja na črno, je bilo največ kršitev ugotovljenih pri podjetjih ali podjetnikih, ki z delavcem niso sklenili ustrezne pogodbe in ga niso prijavili v obvezna zavarovanja.

Kljub velikemu številu kršitev pa je DZ šele letos sprejel prenovljeno zakonodajo, ki bo začela veljati 18. avgusta. Novi zakon prenaša več nadzornih pristojnosti na CURS, uvaja pa tudi vrednotnice.