Kmalu bo namreč minilo pet let in s tem zastaralni rok od začetka veljave zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem so delodajalci s svojimi zaposlenimi sklepali nove pogodbe.

Ob prehodu v nov plačni sistem pa je bilo veliko odprtih vprašanj, glede katerih so se stališča ministrstev razlikovala in se tudi spreminjala, prav tako se je spreminjala aplikacija, ki je tedaj služila kot pripomoček za izračun plače.

Posledica tega je bila neenotni prehod. Po odločitvah inšpektoratov, predvsem inšpektorata za javno upravo, pa bi morali številni uslužbenci v javnem sektorju domnevno preveč izplačane plače, ki so bile napačno določene ob prehodu v nov plačni sistem, zdaj vračati, je pojasnil generalni sekretar sindikata Pergam Jakob Počivavšek.

Po njegovem mnenju je povsem nesprejemljivo in nevzdržno, da zdaj zahteva vračilo, ki naj bi ga neupravičeno prejeli, čeprav za določitev plače niso v ničemer odgovorni niti niso vedeli, da je bila izplačana napačno.

Na UKC-ju zahtevki do 30.000 evrov
V okviru Pergama so tovrstne zahtevke zaznali na republiškem zavodu za zaposlovanje, UKC-ju Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana. Sicer pa naj bi takšne zahtevke množično izdajali tudi na drugih javnih zavodih.

Na UKC-ju Ljubljana so po navedbah predsednika Sindikata KC-ja Matije Cevca izdali 450 takšnih zahtevkov, ki naj bi dosegali tudi vrednosti 30.000 evrov bruto. Na zavodu za zaposlovanje pa so izdali 595 takih zahtevkov v vrednosti med 4.000 in 5.000 evrov bruto.

Zakaj bi morali vrniti bruto zneske?
Predsednik Pergama Janez Posedi je ob tem opozoril, da pri tem niso rešena niti osnovna vprašanja, kot kaj mora delavec pravzaprav sploh vrniti. Prepričan je, da jim ne bi bilo treba vrniti bruto plač, saj teh zneskov tudi niso prejeli.

V Pergamu zato zahtevajo, da se ureditev, ki določa obveznosti pogodbenih strank v primeru ugotovitve napačno določene plače, nemudoma spremeni, prav tako je nujna sprememba ureditve inšpekcijskega nadzora.