Podpora v glasovalnih skrinjicah ni bila dovoljšnja. Foto: EPA
Podpora v glasovalnih skrinjicah ni bila dovoljšnja. Foto: EPA
Varnostni svet
Nestalni sedež v varnostnem svetu bo dve leti zasedal Azerbajdžan. Foto: EPA

Slovenija je po 16 krogih glasovanja sinoči odstopila od nadaljevanja tekme za sedež v varnostnem svetu v letih 2012 in 2013, ki je tako pripadel Azerbajdžanu.

Türk: Umik Slovenije je bila častna poteza
Predsednik Danilo Türk je izrekel priznanje in zahvalo slovenski diplomaciji za delo, ki ga je vložila v slovensko kandidaturo, saj so bile diplomatske naloge opravljene korektno in kvalitetno. "Prizadevanje naše diplomacije je v največji meri zagotovilo, da je Slovenija v prvem krogu prehitela svojo konkurentko iz vrst članic Evropske unije, nato nekaj krogov vodila in v vseh 16 krogih glasovanj ohranila stabilno podporo velikega števila držav članic Združenih narodov," so zapisali v predsednikovem uradu.

Izstop iz bitke je Türk označil kot častno potezo, kot primer razumne odločitve in odgovornega ravnanja v volilni tekmi, kar se v diplomaciji ceni. "Slovenija je ob tej priložnosti upravičeno opozorila na problematičnost negativne kampanje, ki ji je bila izpostavljena, ob tem ko sama ni v nobeni fazi izrekla nobene negativne ocene o kateri od protikandidatk," so še zapisali.

Janša: Poraz kot realen pogled na stanje zunanje politike
Medtem ko se bo prvak SD-ja in premier Borut Pahor na dogajanje v New Yorku po napovedih odzval na popoldanski novinarski konferenci, je predsednik SDS-a Janez Janša na socialnem omrežju Twitter izrazil obžalovanje, ker Slovenija ni dobila sedeža v VS-ju. "Škoda. Članstvo v VS-ju ZN-a je pomembno. Upajmo, da bo poraz prinesel streznitev in realen pogled na težo slovenske zunanje politike danes," je zapisal.


Po mnenju vodje poslanske skupine Zares Franca Jurija je bila odločitev Slovenije, da odstopi od kandidature, pričakovana, saj je Azerbajdžan očitno vodil v vseh krogih, tako da bi vztrajanje Slovenije postalo že "nekoliko nerazumljivo". Juri meni, da je bila poteza ob tem, da se je Slovenija dobro odrezala in da je slovenski diplomaciji vendarle uspelo obdržati precejšnjo podporo, edina mogoča, če Slovenija ni želela zavreti nadaljnjega dela Generalne skupščine ZN-a pri tem imenovanju. Juri je tudi čestital ministru Žbogarju in diplomatski ekipi v New Yorku. "Slovenija nima nafte, Slovenija je kandidirala v bistveno bolj težavnih pogojih kot Azerbajdžan, in ne vidim v tem nobene posebne tragedije. Naš ugled zaradi tega ni manjši," je še menil Juri.

SLS: Več se očitno ni dalo storiti
Očitno je minister Žbogar presodil, da gre zadeva v tako smer, da ni več možnosti za to, da bi si kakor koli izborili ali zlobirali sicer pomembno mesto v varnostnem svetu, je menil vodja poslanske skupine SLS-a Jakob Presečnik. Obenem je prepričan, da je minister Žbogar oziroma slovenska diplomacija storila vse potrebno in da se kaj več verjetno ni dalo storiti. Izid tekme za sedež v varnostnem svetu je po mnenju Presečnika na neki način tudi povezan s težo, ki jo ima Slovenija trenutno v varnostnem svetu, svojo vlogo pa so odigrale tudi muslimanske države in nekatere velesile. Sicer pa sam ne vidi v tem velike tragedije oziroma razloga za ostro kritiko na račun slovenske diplomacije.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa je dejal, da je bilo po 15 krogih glasovanja očitno, da Slovenija nima možnosti za zmago nad Azerbajdžanom, zato se mu zdi smiselno, da se je kandidaturi odpovedala. Po njegovem mnenju je razlog za poraz slaba priprava za dvoboj z Azerbajdžanom, ki se je očitno bolje pripravil. "Če bi se dobro pripravili, bi lahko že v prvem krogu zmagali," je menil.

Evropski poslanec iz LDS-a Jelko Kacin je dejal, da so bile ocene o obsegu podpore očitno nerealne. Kacin vidi glavni problem v slovenski nezadostno razviti diplomatski mreži. "Juriš na nebo se ne izide, če v to niso vložene realne priprave," se je slikovito izrazil. Po drugi strani pa je Kacin mnenja, da bi Sloveniji ne le godilo, ampak bi bilo zanjo tudi dragoceno biti članica varnostnega sveta, še posebej, ko se moramo v Sloveniji spoprijemati s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize. Zavedanje, da so še kake druge težave na svetu, ne samo slovenske, bi veliko prispevalo k bolj operativnemu in realnemu odzivanju tako slovenskih političnih strank kot širše javnosti, je menil.

Jelinčič: Slabi trgovci smo
Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je medtem dejal, da je bilo poraz Slovenije pričakovati. Kot je poudaril, si je Slovenija že v prejšnjem mandatu v varnostnem svetu v letih 1998-1999, namesto da bi si pridobila vrsto novih prijateljev, pridobila kar nekaj novih sovražnikov. "Dejstvo je, da naša takratna pozicija Sloveniji ni prinesla nič pozitivnega, pokazalo se je samo, da podlegamo ameriškim interesom, in takrat smo tudi glasovali in delovali tako, kot da bi bili ekspozitura Amerike," je menil Jelinčič. Jelinčič dodaja, da bi bil slovenski odstop od kandidature lahko pametnejši in da bi minister Žbogar v zameno zanj lahko pridobil naložbe iz Azerbajdžana. "Lahko bi se dogovoril z Azerbajdžanci, da bi že na samem začetku ponudil odstop v zameno za pol milijarde do milijarde evrov investicij v Sloveniji. Vendar naši tega ne znajo. To dela ves svet, razen Slovencev, ki smo na tem področju totalno nesposobni," je še dejal prvak SNS-a.