2. TV-soočenje glede referenduma o zakonu o RTV Slovenija. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
2. TV-soočenje glede referenduma o zakonu o RTV Slovenija. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Mnenja so soočili Ladislav Troha (gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije), Vili Kovačič (Društvo Davkoplačevalci se ne damo), Dominik Štrakl (predsednik podmladka stranke SDS, v kampanjo prijavljen kot fizična oseba), Tom Zalaznik (predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije na RTV Slovenija, v kampanjo prijavljen kot fizična oseba), Janez Juhant (član programskega sveta RTV Slovenija, v kampanjo prijavljen kot fizična oseba), Barbara Rajgelj (Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja), Brankica Petkovič (Mirovni inštitut) in Dejan Jefim (Sindikat taksistov pri Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije).

"V kampanjo se je kot fizična oseba prijavil tudi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, na podlagi prejetega mnenja vlade oz. ministrstva za javno upravo, ki sta ga danes posredovala Društvu novinarjev Slovenije, smo bili prisiljeni njegovo vabilo v današnjo referendumsko oddajo preklicati," je v uvodu pojasnila voditeljica Vida Petrovčič.

Voditeljica je prisotne v uvodu vprašala, zakaj je zakon o RTV Slovenija potreben in zakaj po hitrem postopku.

Rajgelj: Namen zakona je bolj demokratičen RTV

"Če bi mene vprašali, bi raje videla, da bi šlo po običajnem postopku, zato ker potem ne bi bilo tega ugovora, ki se mi zdi popolnoma nevsebinski, ker javno razpravo smo imeli že prej in jo imamo zdaj. Mislim, da to v nobenem smislu ne vpliva na legitimnost tega zakona," je odgovorila Barbara Rajgelj in dodala, da se odpirajo tudi očitki o ustavnosti zakona, ker bi ta posegel v mandate programskih svetnikov in nadzornikov. "Namen zakona ni prenehanje mandatov, namen je popolnoma nova bolj demokratična struktura upravljanja javnega medija. Zdi se mi, da se je prvič zgodilo, da se politika na neki način odpoveduje svoji absolutni moči, to priložnost moramo zgrabiti z obema rokama," je še dodala.

Zalaznik: Novi zakon vrača staro stanje

"Če bi politika delala vestno in pošteno, te težave sploh ne bi bilo. Spomnil bi, kaj je pred približno 15 leti rekel dr. Bučar, lepo je povedal: poglejte, saj se ne morejo dogovoriti. Prvi nekaj počnejo in nagajajo drugim, ne pustijo jim do besede in zavrnejo idejo, tudi če je dobra. Ko se obrne oblast, počnejo drugi isto s tistimi prvimi. Rekel je, parafraziram, če bomo tako afne guncali, ne bomo prišli nikamor," je razpravo nadaljeval Tom Zalaznik in dodal, da novi zakon pravzaprav vrača stanje, kot je veljalo pred t. i. Grimsovim zakonom iz leta 2005. "Skozi t. i. civilna združenja so prišli vplivi politike," je opozoril, da se to lahko z novim zakonom ponovi.

Petkovič: Tudi Grimsov zakon je prekinil vse mandate

"Res je, da se mandatov organov upravljanja ne sme kar tako prekiniti. Varnost mandatov zagotavlja neodvisnost upravljanja in delovanja. V primeru tega zakona ne gre za to, da bi nekomu prekinili mandat," pa je pojasnila Brankica Petkovič in dodala, da je namen uvajanje popolnoma nove, bolj demokratične, od politike neodvisne RTV Slovenija, kar je tudi namen evropskega akta o svobodi medijev. "Zaščititi je treba javne medije pred političnim vplivom," je sklenila. Spomnila je tudi, da je Grimsov zakon iz leta 2005, ko je vladal SDS, ki zahteva referendum, prav tako prekinil čisto vse mandate in postavil stvari na novo, pa takrat nihče ni zahteval ustavne presoje.

Sorodna novica Predstavniki strank so navedli argumente za zakon o RTV Slovenija in proti njemu

Juhant, Štrakl: Zakon prinaša politizacijo

"Strinjam se, da gre za zlorabo nujnega postopka v DZ-ju. Ne gre za to, kar govorijo predlagatelji zakona, da gre za depolitizacijo, ampak za popolno politizacijo tega javnega medija," je povedal Dominik Štrakl. Po novem bi svet RTV-ja sestavljale civilnodružbene organizacije, a direktorje teh organizacij velikokrat imenuje prav politika, je opozoril. "Varuh človekovih pravic, Nacionalni svet za kulturo itd., kdo imenuje direktorje teh ustanov oz. organov teh ustanov – politika, se pravi gre za spremembo politične forme, kjer se z DZ-ja, ki je edini reprezentativni organ ljudstva, prenaša odločanje na te organe," je opozoril Štrakl.

"Ta zakon, govor je bilo o tem, da je nepolitičen, v 17. členu piše: med člani sveta bo šest novinarjev, potem bo pa Nacionalni svet za kulturo imenoval dva člana, ta svet je vladni svet, je del politike, prav tako svet za trajnostni razvoj, ki bo imenoval enega člana, se pravi, to so izrazito politični ljudje. Če seštejemo še novinarje, in če bodo ti novinarji tako sprejeti, bo seveda to popolnoma politični svet," je prepričan Janez Juhant. Poudaril je, da pa na primer na drugi strani v omenjeni svet ni imenovan niti en predstavnik upokojencev ali pa organizacij Katoliške cerkve. Juhant je tako prepričan, da gre za poskus političnega prevzema RTV Slovenija.

Kovačič: Novinarji naj si očistijo vest

"Sam bom govoril danes malo drugače, kot je koncept tega soočenja, zato da opozorim progresivne novinarje, ki danes stavkajo in se upirajo spremembam, na to, kaj je do zdaj ta progresivnost v to hišo prinesla oz. kaj je odnesla. Tisti, ki danes na RTV Slovenija stavkajo in odstavljajo vodstvo in programski svet, naj se zamislijo in si očistijo vest, preden kujejo v nebo svoje vzvišeno poslanstvo, ki pa je v resnici za pošteno novinarstvo sramotna izkaznica in nevredno početje," je stavkajoče novinarje na RTV Slovenija nagovoril Vili Kovačič.

Troha: Svet naj se izbira na volitvah

"Želimo si, da se politika umakne iz RTV-ja, ker politika, ki hoče, leva in desna, obvladovati RTV, je tako in tako na povodcu globoke države. Če hočemo umakniti parklje globoke države z RTV-ja stran, predlagamo, da se sprejme zakon, ki smo ga pripravili v gibanju Osveščeni prebivalci Slovenije leta 2019, pozvali smo vse poslanske skupine, naj se odzovejo, odzval se ni nihče. Naš zakon v celoti umika politiko, ki jo nastavljate prek vaših civilnih družb, združb ali pa poslanci v parlamentu, in daje popolno moč nad RTV-jem tistim, ki ga plačujemo. Deset pokrajin, izvedejo se volitve in se oblikuje svet RTV-ja," je predlagal Ladislav Troha.

Jefim: Zaradi politike je gledanost padla

"Če bi bila to gospodarska družba, bi direktor s takšno bilanco, takšnimi kazalniki osnovne uspešnosti poslovanja odstopil sam," je na padec gledanosti opozoril Dejan Jefim in dodal, da podpira novi zakon o RTV Slovenija, ker bo vzel "moč vladi, da imenuje tako rekoč celoten programski svet oz. da je vlada odločevalec v tej hiši". Po njegovih besedah so bile prav zaradi vmešavanja politike sprejete odločitve, ki so škodile gledanosti.

27. november

Referendumski trojček, na katerem bodo volivke in volivci odločali tudi o usodi zakona o RTV Slovenija, bo v nedeljo, 27. novembra.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

Referendum 2022: Zakon o RTV Slovenija