K noveli zakona o gozdovih, ki je bila danes na odboru DZ-ja za kmetijstvo, ministrstvo tako predlaga v sprejem dodaten člen, v katerem odpravlja administrativne ovire za hitro sanacijo gozdov. Do konca aprila 2015 bi poenostavili sledljivost gozdno-lesnih sortimentov - prevoznice bi bile po novem do takrat potrebne le za gozdove v državni lasti.

"Brez administrativnih ovir želimo omogočiti hitro in učinkovito odstranjevanje poškodovanih in podrtih dreves ter s tem zagotoviti prevoznost gozdnih prometnic, preprečiti širjenje bolezni in škodljivcev gozdnega drevja, odstraniti drevje in ostanke poškodovanega drevja s strug vodotokov ter zlasti odstraniti drevje, ki ogroža življenja in premoženje ljudi," je poslancem na odboru pojasnil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.

S hitro odstranitvijo poškodovanega drevja bomo po Židanovih besedah lahko preprečili zmanjševanje kakovosti in s tem vrednosti gozdno-lesnih sortimentov. Pri prevozih lesa od uveljavitve novele zakona o gozdovih do 30. aprila 2015 ne bo treba imeti prevoznic, kar pa ne pomeni, da za posek dreves ni potrebna odločba v upravnem postopku, ki jo lastniku gozda izda Zavod za gozdove Slovenije.

Vlada odobrila 318.000 evrov za nujno kritje stroškov sanacije
Vlada se je sicer na seji seznanila s prvim poročilom o škodi ledene ujme. Odobrila je tudi nujna sredstva za nabavo novih agregatov in protipoplavnih vreč, zaprosili bomo tudi za mednarodno finančno pomoč.

Od 317.599 evrov, torej sredstev za nujno kritje stroškov, jih bo 50.000 namenjenih za nakup 40 agregatov, okoli 106.000 evrov za intervencijsko popravilo radijskega sistema ZARE, ostalo pa za 50.000 protipoplavnih vreč in 13 novih mobilnih repetitorjev.

Kot je dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, potrebuje Slovenija po zdajšnjih ocenah 475 majhnih agregatov in 150 večjih. Manjši agregati bodo v prihodnjih dneh pomembnejši, saj vlada pričakuje, da bo v večjih naseljih električna dobava vzpostavljena, medtem ko bodo od agregatov bolj odvisni manjši kraji in odročne hiše, je pojasnil Jakič.

Šestan je še pojasnil, da je na delu več kot 500 vojakov. Agenciji RS za okolje je odredil čiščenje vodotokov, pri čemer je izpostavil Gradaščico in vodotoke na ljubljanskem območju, da bi se izognili morebitnim poplavam.

Logatec naj bi v soboto dobil elektriko, Postojna pa je v večjih težavah, saj se je zrušil del daljnovoda, je dejal Šestan.

Sožalje družini umrlega električarja
Obrambni minister Roman Jakič je predstavil dejavnosti vlade in dejal, da so aktivirali poklicne in prostovoljne gasilce, civilno zaščito, slovensko vojsko, policijo in javne gospodarske službe.

Vsi ti akterji so po Jakičevih besedah delovali pravočasno, organizirano, prizadevno in v okviru danih možnosti učinkovito. Vlada se ob tem vsem zahvaljuje za požrtvovalnost, je dejal Jakič, ki je v imenu vlade tudi izrazil sožalje družini v sredo umrlega električarja.

Za več deset milijonov evrov škode po prvotnih ocenah
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je predstavil prvotne ocene škode v elektroenergetskem sistemu, na železnicah in cestah. V prvem naj bi bilo škode za najmanj 27 milijonov evrov, vendar bo ta številka, kot je dodal minister, še narasla. Na državnih cestah je škode za 9 milijonov evrov, na železnicah pa za 20 milijonov. Na prenosnem sistemu Elesa naj bi bilo za 10 milijonov evrov škode. Gre sicer zgolj za prvotne ocene.

Omerzel je glede železnic dejal, da je ponekod elektrifikacija popolnoma uničena, zato bo sanacija stanja dolgoročna. Večji del škode naj bi se poravnal od zavarovanja. Vzpostavitev tovornega prometa med Luko Koper in Ljubljano je prioriteta, je dejal Omerzel. Ekipe delajo 24 ur, že jutri pa naj bi na tej progi začele voziti prve dizelske lokomotive.

Tudi škoda na elektroenergetskem sistemu se bo delno krila od zavarovanja. Poškodovanih je 1.278 stebrov in drogov. Gre za "izredno resno situacijo", meni minister, ki je poudaril, da je bilo 3. 2. brez elektrike 141.000 gospodinjstev, medtem ko je danes brez elektrike še 35.000 gospodinjstev.

Gozd še vedno smrtno nevaren
Minister Židan pa je dejal, da je poškodovanih 480.000 hektarjev gozda. Gre za 4.155.000 kubičnih metrov poškodovanih dreves, je poudaril. Ocena škode sicer ne bo mogoča, dokler strokovnjaki ne bodo mogli v gozd. Zdaj namreč vanj ne smejo niti gozdarji. Poudaril je še, da je gozd še vedno smrtno nevaren.

Pomoč so Sloveniji že poslale Nemčija, Avstrija, Češka, Hrvaška, Romunija, Poljska in Madžarska, vlada pa se glede dobave večjih agregatov dogovarja tudi s Srbijo in Kosovom.

Zaprosili bomo tudi za mednarodno pomoč
Finančnega ministra Uroša Čuferja pa je vlada pooblastila za pogovore z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga v teh dneh v državi povzročila sneg in žled.

"Obe banki imata za primer naravnih katastrof zelo ugodna, tudi 25-letna posojila," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal kmetijski minister Dejan Židan

Možnost novih posojil bodo vključili tudi v program razvoja podeželja 2014-2020, ki je še v usklajevanju z EU-jem. "Kar nekaj milijonov bo, ki bodo omogočili, da v srednjeročnem obdobju do leta 2020 letno peljemo ukrepe za sanacijo slovenskega gozda," je povedal Židan.

Bratuškova pri električarjih, Pahor pri železničarjih
Pred sejo vlade sta sicer premierka Alenka Bratušek in obrambni minister obiskala delovišče Elektra Ljubljana na Zaplani pri Vrhniki in nadzorništvo Elektra Maribor v Slovenskih Konjicah.

Predsednica vlade je poudarila, da delavci na Zaplani v mrazu delajo dan in noč, da bi lahko vzpostavili normalno stanje na električnih drogovih. To, kar delajo zdaj, so po njenih besedah tista prva nujna dela, prava sanacija pa bo trajala več mesecev. Tistim, ki so že sedmi dan brez elektrike, je premierka dejala, naj še malo potrpijo. Svetovala jim je, naj se obrnejo na lokalne skupnosti in civilno zaščito, če potrebujejo pomoč ali nadomestne prostore za prebivanje.

Predsednik republike Borut Pahor pa je zaradi ledene ujme odpovedal udeležbo na slovesnem odprtju olimpijskih iger v Sočiju. Danes je tako obiskal Slovenske železnice, se seznanil z razmerami in pohvalil prizadevanja delavcev za čim hitrejšo ureditev razmer po ujmi, kakršne na slovenskih tirih ne pomnimo.

Razkritje zunanjih sodelavcev
Vlada je sprejela tudi spremembe svojega poslovnika, po katerih uresničuje tudi enega od 15 predlogov za omejitev tveganj s korupcijo, ki jih je podala protikorupcijska komisija. V poslovniku je po novem tako spremenjen med drugim 8. člen, ki določa, da gradivo vlade sestavljata spremni dopis in jedro gradiva. Spremni dopis, ki ga podpiše predstojnik predlagatelja, mora v skladu z danes sprejetimi spremembami med drugim vsebovati tudi podatek o zunanjem strokovnjaku, kadar je sodeloval pri pripravi dela ali celotnega gradiva, in s tem povezanih stroških, ki bremenijo javnofinančna sredstva.