Po mnenju nevladnih organizacij s sprejetjem novele zakona o izbrisanih leta 2010 delo ni bilo končano. Kot opozarjajo na Mirovnem inštitutu, so postopki zapleteni in dolgotrajni, zanj pa so potrebna tudi sredstva, ki jih izbrisani nimajo.

Parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnost vladi priporoča, da preuči možnosti za nadaljnje korake.

Gorenak: Interesa za ureditev statusa ni
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je sporočil, da poleg izvajanja novele ne načrtuje drugih korakov. Ob tem opozarja, da med izbrisanimi ni velikega zanimanja za oddajo vloge za ureditev statusa.
Vlogo za priznanje statusa je sicer do zdaj vložilo 230 izmed 13 tisoč upravičencev. 59 vlog je bilo rešenih pozitivno, 80 jih je bilo zavrnjenih, ostale pa so še v postopku, je pojasnila Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.

Slovenija je 26. februarja 1992 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v "pasivno" evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere pravice, številni pa so morali iz države.