Poslanske skupine so napovedale, da bodo podprle dopolnilo matičnega odbora DZ-ja, da je treba določbo četrtega odstavka 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih razumeti tako, da se nanaša na zgornjo mejo vseh stroškov oz. da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na njem.

V predstavitvi mnenj poslanskih skupin so poslanci ugotavljali, da to določa že sam zakon, vendar se je v praksi pokazalo, da si nekatere članice KDD-ja to tolmačijo drugače, vlada in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa jih v tem podpirata.

Predlog je pripravil ZL, vodja njegovih poslancev Luka Mesec je opomnil, da so na dejstvo, da v praksi nekatere banke in borznoposredniške hiše kot članice KDD-ja zaračunavajo neupravičeno visoke stroške, opozarjali že poleti. Septembrska analiza Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da 55 odstotkov vseh ponudnikov sistematično krši omejitev iz zakona, zato so predlagali sprejetje dodatne razlage.

Mesec je ob tem orisal primer, da ena od državnih bank delničarju z delnicami v vrednosti 50 evrov za odprtje in enoletno upravljanje računa zaračuna 24 centov, neka borznoposredniška družba pa 37 evrov.

Za zaprtimi vrati o zlorabah v bankah
Poslanci so se najprej za zaprtimi vrati seznanili tudi s preostankom vmesnega poročila o zlorabah v bančnem sistemu. Gre za zaupni del poročila parlamentarne preiskovalne komisije, ki se nanaša na likvidirani Probanko in Factor banko.

Na redni seji DZ-ja so obravnavali tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2015. Prihodki so dosegli 8,52 milijarde evrov in so bili za 41,2 milijona evrov manjši od načrtovanih. Odhodki so bili z 9,79 milijarde za 149 milijonov evrov pod načrtovanimi. Primanjkljaj je tako znašal 1,277 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Marija Janc.

Računsko sodišče je sicer vladi izreklo mnenje s pridržkom, saj dejanski prihodki in odhodki po oceni sodišča za nekaj milijonov evrov odstopajo od predstavljenih. Nepravično so knjižene določene postavke, napake pa se po oceni sodišča iz leta v leto ponavljajo. Opozicija je podporo zaključnemu sporazumu odrekla. Vse stranke so se strinjale, da je čas za odpravo ugotovljenih napak, ki se ponavljajo iz leta v leto.

Soglašanje, da bi moralo biti zastaranih primerov čim manj
Razpravljali so tudi o predlogu priporočila za odpravo zastaranja kazenskih postopkov in preprečevanje morebitnih zlorab, ki ga je v DZ vložil SDS.

O njem sicer niso glasovali, saj na pristojnem odboru ni dobil podpore. So pa poslanci soglašali, da bi moralo biti primerov, v katerih pride do zastaranja, čim manj. V koaliciji so prepričani, da bodo k temu doprinesle spremembe zakonodaje, ki so v pripravi.

Zl-jev zakon o SDH-ju končal pot v DZ-ju
Predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katerim so v ZL-ju med drugim želeli razširiti število članov nadzornega sveta SDH-ja, je končal parlamentarni postopek, saj so mu v večini poslanskih skupin odrekli podporo, zavrnili pa so ga že na matičnem odboru.