Z bo zasedanje sklenil z razpravo o čakalnih dobah v zdravstvu. Priporočila, ki jih je na tem področju predlagal SDS, na matičnem odboru niso dobila podpore. Podaljševanje čakalnih dob je sicer eden ključnih očitkov ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v interpelaciji o njenem delu, ki jo je vložila taista stranka.

SDS: Reforme se odlagajo iz leta v leto
Kot je opozorila Jelka Godec (SDS), se sprejetje novel zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi bili temelj za korenite spremembe v slovenskem zdravstvu, odmika iz leta v leto. Izvajajo se pilotski projekti, naročajo se analize, zapravlja se davkoplačevalski denar, čakalne dobe pa se podaljšujejo, narašča tako nezadovoljstvo uporabnikov javnega zdravstva, kot izvajalcev zdravstvenega varstva, je opozorila poslanka.

Ob tem je navedla, da po podatkih iz začetka avgusta nad dopustno mejo čaka skoraj 40.000 pacientov, kar predstavlja 18,5 odstotka čakajočih. Predolgo čakanje na posege in obiske pri specialistih pa vodi tudi v poslabšanje možnosti ozdravitve in pravočasnega ukrepanja. "Najdaljše čakalne dobe so dolge tudi več kot leto dni, kar je za čakajoče bolnike lahko tudi usodno," je poudarila poslanka.

Ministrstvo: Projekte že izvajamo
Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Sandra Tušar je zagotovila, da je reševanje te problematike prioritetna naloga ministrstva. K njenemu reševanju so pristopili v letu 2015; uvedli so pilotni projekt upravljanja čakalnih dob in izvedli nekatere kratkoročne ukrepe. Med drugim uvajajo e-naročanje. Kot je spomnila, pa je vlada odobrila tudi enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst v višini 7,9 milijona evrov za izbrane posege ter osem milijonov evrov za vse prve specialistične preglede, vključno s pripadajočo diagnostiko.

SDS za nepristransko poročanje RTV-ja
Poslanci SDS-a so zatrdili, da smo vse pogosteje priča prispevkom, ki vzbujajo dvom v nepristranskost in verodostojnost poročanja javne radiotelevizije in kažejo tudi na odmik oz. kršitev sprejete zakonodaje, pri čemer je Anja Bah Žibert uvodoma navedla nekatere konkretne primere.

Kot je dejal njen strankarski kolega Bojan Podkrajšek, z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se novinarji ne držijo pravil, ki jih zavezujejo k odgovornosti, natančnosti, nepristranskosti, verodostojnosti in preverjanju dejstev. Na to po njegovih besedah opozarjajo tudi mnogi gledalci, ki od javne RTV SLO zahtevajo spoštovanje zakonov in poklicnih meril, še toliko bolj, ker jih zakon zavezuje k obveznemu plačevanju rtv-prispevka.

Nacionalni medijski svet pod Evropsko komisijo
V SDS-a so tako med drugim predlagali, naj DZ priporoči vladi, da slednja pozove vodstvo RTV-ja, naj zagotovi dosledno spoštovanje poklicnih meril in načel novinarske etike, pa tudi, da vlada ustanovi neodvisen Nacionalni medijski svet, ki bi ga nadzirala Evropska komisija.

Peršak: To bi bil poseg v avtonomijo
Poziv vlade vodstvu bi pomenil poseg v avtonomijo RTV SLO, ki ima z zakonom predvidene organe upravljanja, nadzora in poslovodenja, pa je poudaril minister za kulturo Tone Peršak in dodal, da so pravice in obveznosti urejene z zakonom in ne z dodatnimi priporočili.

S tem soglašajo v koaliciji, kjer menijo, da so tovrstni pozivi neprimerni in nesmiselni. V okviru avtonomije, ki je zagotovljena RTV-ju, nadzor zagotavljata programski svet in varuh pravic gledalcev in poslušalcev, je dejal Dragan Matić (SMC).

SD: SDS pošilja politični signal
Marija Bačič (SD) je menila, da želijo predlagatelji v "deklarirani domnevni skrbi za neodvisno in nepristransko delovanje RTV SLO le to prikazati kot odvisno in pristransko, s tem načeti njeno verodostojnost, zaposlenim pa poslati nedvoumen politični signal".

V DeSUS-u pa so po besedah Primoža Hainza mnenja, da bi morali prenoviti zakon o RTV SLO in da je to dolžnost zakonodajalca, ne pa da poziva k spoštovanju obstoječe zakonodaje, "ki smo jo dolžni vsi spoštovati".
ZL: To je obračunavanje z novinarji
Da je zakon o RTV SLO potreben korenitih sprememb, menijo tudi v opozicijskem ZL-ju, kjer so prav tako odrekli podporo priporočilom SDS-a. Violeta Tomić je ocenila, da gre za novo epizodo v napadih in obračunavanjih z novinarji in uredniki oz. nasploh z vsakim medijem, ki poroča za odtenek kritično do SDS-a. Je pa bila obenem tudi sama kritična do poročanja RTV SLO v nekaterih primerih.

NSi: Ne bi bilo prav
Kot je poudaril Jernej Vrtovec (NSi), ne bi bilo prav, da bi politiki narekovali delovanje medijev. Se je pa med drugim dotaknil opozorila varuha pravic gledalcev Lada Ambrožiča, da za obravnavo njegovih priporočil ni časa in da se na sejah programskega sveta njegovih pozivov ne sliši. To zagotovo ni prav, je dejal.

Na pomisleke glede priporočil je Branko Grims (SDS) odgovoril, da ima DZ vso pravico opravljati nadzorstveno funkcijo, kako se zakon izvaja v praksi. Bah Žibertova pa je opozorila, da se nekatere nepravilnosti na RTV SLO dogajajo že leta, a se nič ne spremeni in da očitno tisti, ki bi morali terjati odgovornost, tega ne storijo.

Ostalo na dnevnem redu
Poslanci bodo pozneje skoraj sedem ur obravnavali priporočila s področja zdravstva, ki jih je prav tako pripravil SDS, na pristojnem parlamentarnem odboru pa jih niso večinsko podprli. Podaljševanje čakalnih dob je eden ključnih očitkov ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v interpelaciji o njenem delu, ki jo je vložil SDS. Zato je pričakovati, da bo tudi tokrat, podobno kot na odboru, več kot šesturna razprava nekakšen uvod v razpravo o interpelaciji, ki bo sledila v prihodnjih tednih.

Video: Posnetek prvega dela seje