Nadaljevanje redne aprilske seje DZ-ja prinaša obravnavo treh zakonskih predlogov. Prvi se nanaša na Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Poslanci koalicije in opozicije se strinjajo, da bo to omogočilo dolgoročno finančno vzdržnost poslovanja Darsa, zato so napovedali podporo ob glasovanju.
Dars se za potrebe financiranja nacionalnega programa gradnje avtocest zadolžuje s poroštvom države. Analiza finančne konstrukcije odplačila dolga kaže, da bo v prihodnjih letih nastala neusklajenost med razpoložljivimi viri in obveznostmi iz odplačila dolga, zaradi česar bo treba prestrukturirati dolg in s tem zagotoviti njegovo nemoteno odplačilo.

Dars zato potrebuje krovno jamstvo države. V skladu s predlogom zakona o poroštvu RS za obveznosti Darsa je predvideno poroštvo v letni vrednosti do 300 milijonov evrov glavnic posojil ali vrednosti anuitet dolžniških vrednostnih papirjev, višina refinanciranja dolga pa je odvisna od tega, koliko lastnih sredstev bo imela družba za odplačilo dolga.

Soliranje pri kandidatih za funkcije v EU-ju
Poslanci so s 73 glasovi za in nič proti potrdili novelo zakona o sodelovanju med DZ-jem in vlado v zadevah EU-ja, s katero so želeli predlagatelji (SDS) preprečili prihodnje zaplete pri imenovanju kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije, kakršni so, denimo, nastali lani z Alenko Bratušek. Za sprejetje je bila potrebna dvetretjinska večina.
Tudi Simona Kustec Lipicer (SMC) je spomnila na lanske zaplete, pri čemer novelo vidi kot poskus, da podobne dogodke v prihodnosti preprečimo tudi z odpravljanjem demokratičnega primanjkljaja v procesu. Pomemben prispevek k zmanjševanju demokratičnega primanjkljaja je omenil tudi Jožef Horvat (NSi).
Do predloga so bili danes kritični zgolj v poslanski skupini ZaAB-ja. Kot je dejal Jani Möderndorfer, nas bo od sprememb "bolela glava". Predvsem se mu zdi nesmiselno, da bo v DZ-ju zaslišan kandidat, za katerega se sploh še ne bo vedelo, kateri resor mu bo zaupan.
Zakon določa, da se kandidat, ki ga vlada predlaga na redni seji, predstavi pristojnemu odboru DZ-ju, ki o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo ter ga pošlje vladi. To mnenje za vlado ni zavezujoče. Poleg tega predvideva, da se postopek izbire kandidata smiselno uporablja tudi za predlaganje slovenskega predstavnika na Evropskem računskem sodišču in v upravnem odboru Evropske investicijske banke.
Investicijski skladi
DZ ima na dnevnem redu tudi predloga dveh zakonov, s katerima se bo preuredilo področje delovanja investicijskih skladov. To področje bosta po novem urejala dva zakona: zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Pri tem se definicija investicijskega sklada širi na vsak sklad, ki zbira premoženje vlagateljev, zajemala bo torej tudi tiste sklade, v katere lahko vlagajo le profesionalni vlagatelji.